Leto 2024 na kratko

ECB je leta 2024 nadalje napredovala skozi cikel denarne politike. Cikel sestavljajo tri ločene faze. Prva je bila faza zaostrovanja, ki je potekala od julija 2022 do septembra 2023, med katero so se obrestne mere zvišale za rekordnih 450 bazičnih točk. Druga je bila faza ohranjanja nespremenjenih obrestnih mer. V tretji – vzvratni fazi, ki se je začela junija 2024 – je denarna politika postajala vse manj restriktivna.

V tem poročilu obravnavano obdobje sovpada z zadnjima dvema fazama tokratnega cikla denarne politike. Na začetku leta 2024 je bila ECB še vedno v fazi ohranjanja nespremenjenih obrestnih mer, ko je obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita znašala 4%. Do takrat je bilo znižanje inflacije enako trem četrtinam predhodnega rekordnega zvišanja, tako da je inflacija dosegla 2,9%. Projekcije so nakazovale, da se bo inflacija v letu 2025 vrnila na srednjeročno ciljno 2-odstotno raven. Toda vztrajnost inflacije je bila negotova.

Merila domače inflacije so bila visoka in lepljiva. Preteklo zvišanje inflacije se je še naprej postopoma prenašalo v plače. Projekcije so bile odvisne od tega, ali bodo podjetja rast plač absorbirala z dobičkom in ne z dvigom cen, ter od okrevanja produktivnosti dela, s čimer bi se znižali stroški dela na enoto proizvoda. Oba dejavnika je bilo mogoče potrditi šele s časovnim zamikom.

Da bi ECB v takem kontekstu lahko oblikovala zanesljivo denarno politiko, je od marca 2023 odločitve o obrestnih merah utemeljevala na treh ključnih kriterijih: inflacijskih obetih, dinamiki osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Čeprav so se inflacijski obeti izboljševali, denarna politika pa je nedvomno zavirala povpraševanje, je kriterij osnovne inflacije terjal previdnost.

Tekom leta 2024 je restriktivna naravnanost denarne politike zagotavljala, da se je inflacija še naprej zniževala proti ciljni ravni. Do junija niso ostali stabilni samo inflacijski obeti, kar je dosledno nakazovalo, da bo inflacija leta 2025 dosegla 2%, temveč se je znižala tudi večina meril osnovne inflacije. Takšna »navzkrižna primerjava« je okrepila zaupanje ECB, da se inflacija vzdržno približuje ciljni ravni.

Zato smo po devetih mesecih ohranjanja nespremenjenih obrestnih mer krenili na vzvratno pot in začeli zmanjševati raven restriktivnosti denarne politike. Junija smo obrestne mere znižali za 25 bazičnih točk, obenem pa smo odločitve še naprej sprejemali na podlagi podatkov in se nismo vnaprej zavezovali glede prihodnjega gibanja obrestnih mer. Ko so novi podatki potrdili ugodne inflacijske obete, smo postopno še dodatno zmanjšali stopnjo restriktivnosti denarne politike.

Septembra, oktobra in decembra smo glavno obrestno mero denarne politike znižali za nadaljnjih 75 bazičnih točk. Leto smo zaključili vse bolj prepričani, da je proces dezinflacije na dobri poti.

Med letom 2024 se je še naprej normalizirala tudi bilanca stanja, saj se je zmanjšala za pol bilijona EUR. Ob koncu decembra sta bila dosežena dva mejnika: banke so predčasno in v celoti odplačale sredstva, ki so si jih izposodile v okviru tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, faza ponovnega investiranja glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru izrednega programa ob pandemiji, pa se je končala.

V okolju postopnega zmanjševanja likvidnosti zaradi normalizacije bilance stanja je ECB uvedla spremembe v operativnem okviru izvajanja denarne politike. Tako je ECB napovedala, da bo naravnanost denarne politike še naprej usmerjala s prilagajanjem obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, hkrati pa je zmanjšala tudi razliko med to obrestno mero in obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja. V prihodnje bo ECB finančnemu sistemu zagotavljala likvidnost s širokim naborom instrumentov. Svet ECB bo leta 2026 na podlagi pridobljenih izkušenj revidiral ključne parametre operativnega okvira.

Leto 2024 je bilo intenzivno leto tudi na področju plačil. Ob vse večjem številu udeležencev v sistemu poravnave takojšnjih plačil v sistemu TARGET (TIPS) – tj. storitev, ki jo je razvil Eurosistem, da bi omogočil takojšnja plačila po Evropi – je dnevno povprečno število takojšnjih plačil v eurih med letom poskočilo za 72%.

Eurosistem je leta 2024 dosegel nadaljnji napredek v dveletni pripravljalni fazi na digitalni euro. Prvo poročilo o napredku pri digitalnem euru je bilo objavljeno junija, drugo pa decembra. ECB je nadaljevala tudi z delom pri razvoju pravilnika za shemo digitalnega eura, ki bo standardiziral uporabo in upravljanje digitalnega eura v euroobmočju. Pospešile so se tudi priprave na razvoj nove serije eurskih bankovcev. Svet ECB je izbral motive za temo »Evropska kultura« ter »Reke in ptice« ter sestavil žirijo za oblikovalski natečaj, ki bo objavljen pozneje v letu 2025.

Ker svet postaja vse bolj digitalen, ECB sprejema odločne ukrepe, da bi v svoje delo integrirala tehnologije umetne inteligence. Zaposleni v ECB lahko zdaj pri svojem delu uporabljajo štiri velike jezikovne modele, ki podpirajo več kot 4.500 uporabnikov, medtem ko več poskusnih projektov poteka na področjih, med katerimi so avtomatizirano komuniciranje in vizualizacija podatkov.

ECB je leta 2024 z uvedbo načrta v zvezi s podnebjem in naravo 2024–2025 razširila delo na področju podnebnih sprememb. Pobuda se osredotoča na tri ključna področja: vpliv in tveganja v zvezi s prehodom v zeleno gospodarstvo; vse večji materialni vpliv podnebnih sprememb in gospodarske posledice prilagajanja podnebnim spremembam; tveganja v zvezi s siromašenjem in degradacijo narave ter njihova interakcija s podnebnimi tveganji.

Leta 2024 je House of the Euro – eurska hiša v Bruslju, kjer domujejo ECB in sedem nacionalnih centralnih bank – praznovala prvo obletnico. Ustanovljena je bila z namenom, da spodbuja sodelovanje med centralnimi bankami Eurosistema in poveča njihovo prepoznavnost v mestu, kjer imajo sedež številne evropske institucije. House of the Euro je dinamično središče, kjer centralne banke in ključni deležniki sodelujejo, vzdržujejo dialog in razpravljajo.

V čedalje bolj negotovem svetu se vse več Evropejcev zaveda pomena enotnosti. Tako je leta 2024 podpora euru med državljani dosegla rekordno visoko raven, kar kaže na širšo naklonjenost enotni valuti kot projektu, ki spodbuja evropski mir in blaginjo. Z vse večjo podporo se krepi tudi predanost zaposlenih v ECB in drugih, ki delajo v interesu prebivalcev Evrope.

Frankfurt na Majni, april 2025

Christine Lagarde

Predsednica

Leto 2024 v številkah

1 Nadaljnje zmanjšanje temeljnih inflacijskih pritiskov ob podpori restriktivne denarne politike ECB

Svetovna gospodarska aktivnost se je v letu 2024 vztrajno nadaljevala in še naprej beležila zmerno rast. Negotovost se je med letom povečala na visoko raven ob povečanih geopolitičnih napetostih in vprašanjih glede ekonomskih politik, zlasti po predsedniških volitvah v ZDA. Svetovna trgovinska menjava je po upadu v letu 2023 okrevala, saj so uvozniki zaradi negotovosti glede geopolitičnih dogajanj in trgovinske politike pohiteli z uvozom. Svetovna inflacija se je še naprej umirjala, čeprav je vztrajna inflacija v skupini storitev v visoko razvitih gospodarstvih upočasnjevala proces dezinflacije. Euro je v razmerju do ameriškega dolarja in v manjši meri tudi nominalno efektivno depreciiral. Gospodarstvo v euroobmočju se je leta 2024 okrepilo, in sicer predvsem zaradi pozitivnega zagona svetovne rasti in vztrajnih storitvenih dejavnosti ob zniževanju skupne inflacije. Hkrati je bila aktivnost v industriji še vedno šibka, saj so jo zavirali strogi pogoji financiranja, visoki stroški energije in drugih vhodnih materialov, strukturne pomanjkljivosti in velika negotovost. Medtem ko se je zaostrovanje denarne politike ECB iz prejšnjih let še naprej intenzivno prenašalo v gospodarsko aktivnost, kar je podpiralo vztrajno zniževanje inflacije med letom 2024, je trg dela ostal precej odporen. Vlade držav v euroobmočju so še naprej odpravljale podporne ukrepe, ki so jih sprejele kot odziv na pandemijo COVID-19, visoke cene energentov in inflacijske šoke, s čimer se je deloma izničilo prejšnje popuščanje javnofinančne politike. Skupna inflacija v euroobmočju se je zniževala tudi v letu 2024, vendar počasneje kot v prejšnjem letu, saj je vpliv zniževanja inflacije v skupini energentov popustil. Temeljni inflacijski pritiski so se umirili zaradi vse manjšega vpliva preteklih ponudbenih šokov in zaradi šibkejšega povpraševanja, povezanega z zaostreno denarno in javnofinančno politiko ter strožjimi pogoji financiranja, a so ostali pod vplivom močne rasti plač.

1.1 Svetovna gospodarska aktivnost se je vztrajno nadaljevala, skupna inflacija pa se je še naprej zniževala

Svetovno gospodarstvo je v letu 2024 ostalo odporno, vendar so bila tveganja za rast ob vse večjih razlikah med sektorji in državami še vedno nagnjena navzdol. Rast gospodarske aktivnosti je bila vztrajna, vendar umirjena, pri čemer je znašala 3,4%, kar je skoraj nespremenjeno od prejšnjega leta, vendar nižje od povprečja preteklih let (graf 1.1, slika a). Aktivnost se je med skupinami držav razlikovala, pri čemer so nastajajoča tržna gospodarstva dosegala 4,1-odstotno rast, medtem ko je bila rast v visoko razvitih gospodarstvih počasnejša in je znašala 1,9% (graf 1.1, slika a). Razlike v stopnjah rasti so bile skladne s preteklimi vzorci, pri čemer je bila dolgoročna povprečna rast na nastajajočih trgih v obdobju 1999–2023 za 3,1 odstotne točke višja od dolgoročne povprečne rasti v visoko razvitih gospodarstvih. Gibanja svetovne gospodarske aktivnosti so se razlikovala tudi med sektorji, pri čemer so svetovno rast podpirale zlasti okrepljene storitvene dejavnosti, medtem ko je bila aktivnost v predelovalnih dejavnostih šibkejša. Svetovna negotovost je bila še vedno velika, kratkoročni dejavniki, ki so zavirali rast, pa so se med letom povečali zaradi okrepljenih geopolitičnih napetosti in negotovosti glede ekonomskih politik, predvsem na trgovinskem in fiskalnem področju, ki so se pojavile zlasti po predsedniških volitvah v ZDA.

V ZDA je gospodarska aktivnost skozi vse leto 2024 ostala močna, kar je bilo predvsem posledica močnega domačega povpraševanja, zlasti potrošnje gospodinjstev. Pomanjkanje ustrezne delovne sile na ameriškem trgu dela se je med letom 2024 umirilo, pri čemer se je stopnja brezposelnosti zvišala s 3,7% na začetku leta na 4,1% ob koncu leta. Na Kitajskem se je gospodarska rast v letu 2024 upočasnila, čeprav malenkostno. Umirjeno domače povpraševanje je ob šibkem zaupanju potrošnikov in vztrajno šibki dinamiki v nepremičninskem sektorju še naprej zaviralo rast, vendar so na dinamiko rasti proti koncu leta spodbudno vplivali vse boljši neto izvoz ter spodbude s strani denarne in javnofinančne politike.

Graf 1.1

Gibanje svetovne gospodarske aktivnosti in trgovinske menjave (brez euroobmočja)

(medletne spremembe v odstotkih)

Svetovna trgovinska menjava se je v letu 2024 precej okrepila, pri čemer se je rast uvoza povečala z 1,2% v prejšnjem letu na 4,4%, čeprav je bila še vedno rahlo pod dolgoročnim povprečjem (graf 1.1, slika b). Rast svetovne trgovinske menjave je podpiralo močno povpraševanje po blagu, ki je bilo uvoženo prej zaradi zaskrbljenosti glede motenj na pomorskih plovnih poteh v Rdečem morju in zaradi morebitnih zamud pred bližajočimi se prazniki ob koncu leta. V ZDA so podjetja pohitela z uvozom tudi zaradi negotovosti, povezane s stavkami v pristaniščih na vzhodni obali ZDA in s trgovinskimi politikami. Normalizacija blagovnega uvoza, ki sta jo dodatno spodbujala še vedno šibek cikel v predelovalnih dejavnostih in manj ugodna sestava svetovnega povpraševanja, naj bi po takratnih pričakovanjih privedla do popuščanja zagona trgovinske menjave proti koncu leta.

Svetovna medletna skupna inflacija, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin, se je umirjala tudi v letu 2024 (graf 1.2). V oktobru 2024 je znašala 3,0%, v primerjavi s 3,4% ob koncu leta 2023. K znižanju skupne inflacije je najbolj prispevala inflacija v skupini hrane in energentov, pa tudi osnovna blagovna inflacija (tj. brez hrane in energentov). Cenovni pritiski v skupini storitev so v visoko razvitih gospodarstvih ostali vztrajni.

Graf 1.2

Svetovna skupna inflacija in glavne komponente

(medletne spremembe v odstotkih; mesečni podatki)

Med glavnimi tveganji za obete glede svetovne gospodarske rasti ob koncu leta 2024 so bili povečana svetovna gospodarska fragmentacija in trgovinski protekcionizem, zlasti v ZDA, nadaljnje stopnjevanje geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu ali v ruski vojni proti Ukrajini, pogostejši in hujši vremenski pojavi ter nadaljnji gospodarski upad na Kitajskem.

Z vidika vrednosti ob koncu leta so se cene energentov v letu 2024 na splošno zvišale v primerjavi z letom 2023, saj je dvig evropskih cen plina odtehtal znižanje cen nafte. Cene nafte Brent so se znižale za 5%, k čemur so prispevali predvsem dejavniki na strani povpraševanja, vključno s šibko aktivnostjo v predelovalnih dejavnostih v Evropi in upočasnitvijo kitajske gospodarske aktivnosti. Na strani ponudbe sta konflikt na Bližnjem vzhodu in dolgotrajno zmanjšanje proizvodnje držav članic skupine OPEC+ preprečevala, da bi se cene nafte znižale še bolj, vendar nista zadostovala za to, da bi se zvišale. Evropske cene plina so se z vidika vrednosti ob koncu leta zvišale za 52%, čeprav so bile še vedno precej nižje od najvišje vrednosti iz leta 2022. Cene plina so se sprva znižale zaradi vztrajno majhne evropske potrošnje, zlasti v industriji. Od drugega četrtletja dalje pa so se cene vztrajno zviševale zaradi pritiskov na strani ponudbe, vključno z nenačrtovanimi izpadi dobave norveškega plina, občasnim stopnjevanjem napetosti v ruski vojni proti Ukrajini ter zaskrbljenostjo glede izteka sporazuma o tranzitu plina med Rusijo in Ukrajino. Do konca leta so se evropske zaloge plina zmanjšale na raven, ki je bila nižja kot v letih 2022 in 2023, pa tudi nižja od povprečne ravni ob koncu leta v obdobju pred energetsko krizo, kar opozarja, da se Evropa spopada z izzivi pri dolgoročnem vzdrževanju zadostnih previdnostnih rezerv.

Po nihanjih med letom je bil euro ob koncu leta 2024 nekoliko šibkejši (za 1,1%) kot ob koncu leta 2023, ker so se gibanja dvostranskih deviznih tečajev medsebojno deloma izravnala. Po eni strani je euro v razmerju do ameriškega dolarja oslabel (za 6,0%), k čemur so prispevali pozitivna presenečenja v ekonomskih podatkih za ZDA, umiki k varnim naložbam ob svetovnih geopolitičnih napetostih in, v nadaljevanju leta, pričakovane spremembe ekonomskih politik pod novo vlado ZDA. Ko so se nato v zadnjem četrtletju 2024 poslabšali tudi ekonomski podatki za euroobmočje, so obrestni trgi pričakovali, da bo prihodnje zniževanje ključnih obrestnih mer v euroobmočju bolj strmo, v ZDA pa položnejše, kar je dodatno zaviralno vplivalo na euro v razmerju do ameriškega dolarja. Podobno se je zaradi pričakovanj, da bo denarna politika v Združenem kraljestvu vztrajno restriktivna, okrepil britanski funt, in sicer na splošno in v razmerju do eura. Euro je v letu 2024 oslabel tudi v razmerju do kitajskega renminbija, čeprav manj (−3,4%), saj se je moč kitajske valute zmanjšala zaradi vse večjih zaviralnih gospodarskih dejavnikov na Kitajskem. Po drugi strani se je euro v razmerju do valut drugih najpomembnejših trgovinskih partneric euroobmočja okrepil. Med njimi je bil japonski jen večino leta 2024 pod pritiskom depreciacije, saj naj bi vztrajno nizke obrestne mere na Japonskem spodbujale tokove »prenosnega trgovanja« od jena k donosnejšim valutam.

1.2 Gospodarska aktivnost v euroobmočju je začela postopno okrevati

BDP v euroobmočju se je leta 2024 realno povečal za 0,9%, potem ko je v letu 2023 porasel za 0,4% (graf 1.3). Medčetrtletna rast je na začetku leta 2024 po petih zaporednih četrtletjih stagnacije postala pozitivna, nato pa se je ob koncu leta znova upočasnila. H krepitvi rasti so prispevale predvsem storitvene dejavnosti, na katere so še naprej spodbudno vplivale strukturne spremembe po pandemiji, med katerimi so bili hitrejši prehod v gospodarstvo, ki bolj temelji na znanju, zeleni prehod in spreminjajoči se vzorci zasebne potrošnje. Gospodarsko rast so podpirali tudi povečevanje realnih dohodkov, svetovna trgovinska menjava in program »EU naslednje generacije«. Hkrati je bila industrija zaradi kombinacije strukturnih in cikličnih dejavnikov še vedno šibka. Na industrijo so bolj kot na storitvene dejavnosti vplivali še vedno restriktivni pogoji, ki so izhajali iz preteklega cikla zaostrovanja denarne politike in visokih vhodnih stroškov. Čeprav je iz večine modelov razvidno, da je bil največji vpliv zaostrovanja na gospodarsko aktivnost dosežen ob koncu leta 2023 in na začetku leta 2024, se cikel rahljanja denarne politike, ki se je začel sredi leta 2024, še ni prelil v gospodarstvo. Na industrijo so negativno vplivali tudi izguba deleža euroobmočja na izvoznih trgih ter regulativni izzivi in velika negotovost v zvezi s političnimi in geopolitičnimi dogodki. Na splošno je bila rast v letu 2024 odraz pozitivnega prispevka zasebne in javne potrošnje ter neto trgovinske menjave, medtem ko so naložbe in spremembe zalog na gospodarsko aktivnost vplivale zaviralno.

Graf 1.3

Realni BDP v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Zasebna potrošnja se je v letu 2024 glede na leto prej povečala za 1%. Kljub močni potrošnji storitev se je skupna zasebna potrošnja v prvi polovici leta le zmerno povečala, saj je bilo povpraševanje po blagu še vedno šibko (graf 1.4). V tretjem četrtletju leta pa se je močno povečala, na kar so spodbudno vplivali začasni dejavniki, kot so olimpijske in paraolimpijske igre v Parizu leta 2024, v zadnjem četrtletju pa se je zmanjšala. Rast realnega razpoložljivega dohodka je v letu 2024 podpirala potrošnjo gospodinjstev, saj se je nominalna rast plač povišala, inflacija se je upočasnila, rast zaposlenosti pa je bila še vedno vztrajna. Kljub temu so še vedno strogi pogoji financiranja še naprej zavirali potrošnjo gospodinjstev, pri čemer so prihranki na splošno ostali veliki.

Graf 1.4

Potrošnja, negradbene naložbe in stanovanjske naložbe v euroobmočju

(indeksi: IV 2019 = 100)

a) Zasebna potrošnja

b) Naložbe

Stanovanjske naložbe so se leta 2024 ob še vedno strogih pogojih financiranja in šibkem povpraševanju močno zmanjšale. Glede na obseg v letu 2023 so se zmanjšale za 4,0%, kar je največje medletno zmanjšanje po svetovni finančni krizi leta 2009. Zmanjšanje je bilo predvsem posledica zapoznelega vpliva zaostrovanja denarne politike zaradi višjih hipotekarnih obrestnih mer in strožjih bančnih posojilnih standardov. Čeprav se je realni dohodek povečeval, rast cen stanovanj pa je bila še vedno skromna, so strogi pogoji financiranja omejevali cenovno dostopnost stanovanj in prispevali k zmanjšanju povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah. Zaradi močnega okrevanja stanovanjskih naložb po pandemiji, ki so ga delno podpirale obsežne javnofinančne spodbude v Italiji (ki so se do zdaj že iztekle), pa so bile stanovanjske naložbe ob koncu leta 2024 še vedno za 1,3% večje kot pred pandemijo, vendar je bila rast manjša kot pri zasebni potrošnji (3,1%) in negradbenih naložbah (5,2% brez upoštevanja neopredmetenih naložb na Irskem).

Negradbene naložbe (najbližji približek podjetniških naložb v nacionalnih računih) so se v letu 2024 ob šibkem domačem in tujem povpraševanju, strogih pogojih financiranja in veliki negotovosti na različnih področjih ponovno zmanjšale. Na splošno so se negradbene naložbe zmanjšale za 2,3% v primerjavi z ravnijo iz leta 2023, čeprav so vse leto izkazovale precejšnjo četrtletno volatilnost (glej graf 1.4). Brez volatilnih neopredmetenih naložb na Irskem zaradi multinacionalnih družb so se v letu 2024 zmanjšale za 0,5%.^[1] Omenjeni rezultati odražajo nadaljevanje šibke rasti investicij v opremo in stroje ter upočasnitev rasti neopredmetenih naložb v zadnjih letih. Ob umirjenem domačem povpraševanju in šibkejšem izvoznem sektorju so dolgoročnejša pričakovanja glede proizvodnje – običajno ključno gonilo naložb – v celotnem letu ostala umirjena, zaradi česar so bila podjetja manj motivirana, da investirajo. Podjetniške naložbe so v letu 2024 dodatno zavirali tudi zaskrbljenost glede izgube konkurenčnosti, zmanjševanje dobičkonosnosti ter velika in splošna negotovost, ki je izvirala iz geopolitičnih dogajanj, vse večje bojazni pred naraščajočo fragmentacijo trgovinske menjave in povečane politične negotovosti.

Izvoz euroobmočja se je v letu 2024 rahlo izboljšal, vendar je bila dinamika še vedno relativno šibka. K umirjeni rasti izvoza je kljub izboljševanju tujega povpraševanja prispevalo več elementov. Negativen vpliv so imeli zapozneli učinki pretekle apreciacije eura. Še vedno so precejšnjo težavo predstavljali stroški energije, pri čemer so se zaradi razmeroma visokih cen plina povečali proizvodni stroški za izvoznike euroobmočja, s tem pa so se znižale stopnje dobička in zmanjšala konkurenčnost. Izzive za euroobmočje sta predstavljala tudi šibko povpraševanje iz Kitajske, zlati po proizvodih za investicije, in povečana konkurenca s strani kitajskih proizvajalcev. Rast uvoza je bila umirjena zaradi šibkega domačega povpraševanja in naložb. Na splošno je neto trgovinska menjava rahlo pozitivno vplivala na rast. Trgovinska bilanca euroobmočja se je v letu 2024 v primerjavi s stanjem v letu 2023 še izboljšala.

Trg dela

Trg dela v euroobmočju je v letu 2024 ostal na splošno odporen, čeprav se je rast zaposlenosti glede na trend v zadnjih letih upočasnila, anketni kazalniki pa so nakazovali ohlajanje trgov dela med letom. Stopnja brezposelnosti se je s 6,5% v januarju znižala na 6,2% v decembru, kar je ena najnižjih stopenj od uvedbe eura in za 1,3 odstotne točke nižja od ravni pred pandemijo, dosežene januarja 2020. Stopnja brezposelnosti je bila v zadnjem četrtletju leta v povprečju 6,2-odstotna (graf 1.5). Skupna zaposlenost in skupno število opravljenih delovnih ur sta se gibala bolj ali manj skladno z rastjo gospodarstva, pri čemer sta se v letu 2024 oba povečala za 1%. Zaradi teh gibanj se produktivnost večinoma ni spreminjala. Šibka rast produktivnosti dela je bila večinoma ciklična zaradi šibkega povpraševanja, medtem ko so podjetja kopičila delovno silo, tj. v obdobju nizke gospodarske rasti so imela več delavcev, kot je potrebno. K temu so verjetno prispevali tudi strukturni dejavniki. Povprečno število opravljenih delovnih ur se je v letu 2024 zmanjšalo za 0,1%, v zadnjem četrtletju leta pa je bilo za 0,9% manjše kot pred pandemijo. Na gibanje povprečnega števila opravljenih delovnih ur so še naprej vplivali dejavniki, kot so kopičenje delovne sile od druge polovice leta 2023 dalje in še vedno veliko število bolniških dopustov. Stopnja aktivnosti prebivalstva v starostni skupini 15–74 let se je v zadnjem četrtletju 2024 zvišala na 66%, kar je 1,2 odstotne točke več kot pred pandemijo. K povečanju delovne sile so največ prispevali ženske, starejši delavci, osebe z višjo izobrazbo in tuji delavci. Povpraševanje po delovni sili se je leta 2024 v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšalo, pri čemer se je stopnja prostih delovnih mest dodatno znižala z najvišje ravni v drugem četrtletju 2022 (na 2,5% v zadnjem četrtletju 2024), kar je še vedno nad 2,3-odstotno ravnijo pred pandemijo v zadnjem četrtletju 2019.^[2] Dohitevanje realnih plač z inflacijo je spodbudilo prilagajanje dinamike zaposlenosti in proizvodnje, medtem ko so se realne plače bolj usklajeno gibale z okrevanjem produktivnosti. Zato je denarna politika ECB s srednjeročno usmeritvijo in brez poseganja v cilj ohranjanja cenovne stabilnosti prispevala k rasti zaposlenosti in produktivnosti, ki spadata med cilje Evropske unije, h katerim lahko prispeva tudi ECB.

Graf 1.5

Trg dela

(lestvica na levi strani: medčetrtletne spremembe v odstotkih; lestvica na desni strani: odstotki)

1.3 Naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju se je zaostrila

Javnofinančni primanjkljaj v euroobmočju naj bi se v letu 2024 dodatno znižal, in sicer na raven, ki je rahlo višja od praga 3% BDP (graf 1.6), potem ko je v letu 2023 znašal 3,6%. To je predvsem posledica zaostrovanja javnofinančne politike v letu 2024 zaradi postopnega iztekanja vladnih ukrepov, sprejetih v letih 2022–2023, da bi se gospodinjstvom in podjetjem kompenzirale visoke cene energentov in inflacija.^[3] Hkrati so k javnofinančnemu saldu verjetno negativno prispevali višji obrestni izdatki na javni dolg, zlasti v močno zadolženih državah.^[4]

Delež javnega dolga euroobmočja v razmerju do BDP naj bi se v letu 2024 rahlo povečal na raven blizu 88% po že visoki ravni v letu 2023 (87,4%) in tako ostal precej višji od predkrizne ravni (83,6%) iz leta 2019 (graf 1.6). K povečanju sta verjetno prispevala primarni primanjkljaj ter pozitivna prilagoditev med primanjkljajem in dolgom.

Graf 1.6

Proračunski saldo in javni dolg v euroobmočju

(v odstotkih BDP; naravnanost javnofinančne politike: v odstotnih točkah potencialnega BDP)

Po projekcijah s konca leta 2024 naj bi se naravnanost javnofinančne politike v letu 2025 še naprej zaostrovala, čeprav počasneje kot v prejšnjih letih. Vendar pa naj bi takšne javnofinančne obete spremljala velika negotovost. Politična tveganja so izvirala iz javnofinančnih načrtov večjih držav v euroobmočju ter iz prihodnjih odločitev nove vlade ZDA in evropskih odzivov nanje. Omenjena tveganja so se pojavila poleg dolgoročnih javnofinančnih pritiskov zaradi staranja prebivalstva. Poleg tega se vse bolj pričakuje, da bo javnofinančna politika zagotovila strateške javne dobrine za krepitev odpornosti evropskega gospodarstva z napredkom pri zelenem in digitalnem prehodu ter s povečanjem gospodarske varnosti in obrambe. Na področju zelenega in digitalnega prehoda bo pomembno prispeval program »EU naslednje generacije« do izteka konec leta 2026 (glej okvir 1).

Reformirani okvir ekonomskega upravljanja v EU je začel veljati 30. aprila 2024. Okvir se osredotoča na vzdržnost dolga in stremi k temu, da zagotovi zdrave in vzdržne javne finance ter hkrati spodbuja strukturne reforme in naložbe.^[5] Osrednji element novega okvira je objava srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov držav. V teh načrtih so predstavljeni gibanje neto odhodkov in temeljne makroekonomske predpostavke ter – v primeru držav, ki nameravajo obdobje prilagajanja podaljšati s štirih na sedem let – načrtovani fiskalno-strukturni ukrepi, s katerimi bi lahko dosegle verodostojno zmanjševanje dolga v srednjeročnem obdobju.

Evropska komisija je 26. novembra in 18. decembra z objavo jesenskega svežnja začela prvi cikel izvajanja novega okvira ekonomskega upravljanja. Sveženj vključuje ocene srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov držav in osnutkov proračunskih načrtov držav za leto 2025. Evropska komisija je ugotovila, da 15 od 16 srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov, ki so jih predložile države euroobmočja, izpolnjuje zahteve iz novega okvira. Priporočeno obdobje fiskalne prilagoditve je bilo za štiri države euroobmočja (Španijo, Francijo, Italijo in Finsko) na njihovo prošnjo podaljšano s štirih na sedem let. Podaljšanje mora biti podprto s sklopom naložbenih in reformnih zavez, ki naj bi med drugim prispevale k trajnostni in vključujoči rasti ter odpornosti, da bi se spodbujala javnofinančna vzdržnost.^[6]

Na podlagi priporočila Evropske komisije je Svet ECOFIN julija 2024 sklenil, da sproži postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti petim državam v euroobmočju, in sicer Belgiji, Franciji, Italiji, Malti in Slovaški. Komisija je za odpravo čezmernega primanjkljaja priporočila večletno gibanje neto odhodkov, ki je skladno z razpoložljivimi srednjeročnimi fiskalno-strukturnimi načrti. Večletno gibanje neto odhodkov je postalo glavni kazalnik spremljanja v novem okviru ekonomskega upravljanja.

Če bodo vlade v celoti, transparentno in brez odlašanja izvajale revidirani okvir ekonomskega upravljanja, bodo lažje zmanjšale proračunski primanjkljaj in javni dolg na vzdržno raven.

1.4 Skupna inflacija se je še naprej zniževala proti ciljni ravni

Skupna inflacija v euroobmočju, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), se je zniževala tudi v letu 2024. Decembra je znašala 2,4%, kar je 0,5 odstotne točke manj kot leto prej (graf 1.7). Medtem ko je k procesu dezinflacije v letu 2023 prispevalo predvsem pojemanje preteklih šokov na strani ponudbe, je v letu 2024 vse bolj vplivala transmisija restriktivne denarne politike. Postopno odpravljanje ukrepov javne pomoči, ki so bili sprejeti v odziv na šoke zaradi pandemije in višjih cen energentov, je z zaviranjem agregatnega povpraševanja podpiralo dezinflacijo. Vendar pa je na proces dezinflacije delovalo tudi zaviralno, saj so bili omenjeni ukrepi zasnovani za brzdanje inflacije. Ob tem je bilo nihanje inflacije med letom večinoma posledica inflacije v skupini energentov, vključno s povečanjem ob koncu leta. K nadaljnji dezinflaciji so najbolj prispevala gibanja cen proizvodov razen energentov, pri čemer je bila stopnja inflacije tako v skupini hrane kot v skupini industrijskih proizvodov razen energentov decembra 2024 nižja kot decembra 2023, in sicer za 3,5 oziroma 2,0 odstotne točke. Pri industrijskih proizvodih razen energentov je stopnja dosegla raven blizu dolgoročnejšega povprečja pred pandemijo (0,6% merjeno od leta 1999 do leta 2019). Znižanje inflacije v teh dveh skupinah je bilo posledica popuščanja pritiskov iz proizvodne verige, ki so izhajali iz stroškovnih šokov, in na splošno iz ugodnejšega mednarodnega cenovnega okolja. Nasprotno je bila stopnja inflacije v skupini storitev relativno stabilna, saj se je vse leto gibala na ravni okrog 4,0%. Vztrajnost je bila posledica razmeroma močnega vpliva plačnih pritiskov na številne postavke storitev ter posledica postavk, ki se odzivajo počasneje (kot so zavarovanje in stanovanjske najemnine itd.), katerih cene so se na pretekle izredne inflacijske šoke odzivale z zamikom.

Graf 1.7

Skupna inflacija in glavne komponente

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Inflacija v skupini energentov je bila leta 2024 v povprečju nekoliko nižja kot leta 2023 in je večino leta ostala v negativnem območju. Negativne medletne stopnje inflacije v skupini energentov na začetku leta so bile predvsem posledica gibanja cen plina in električne energije, medtem ko so od avgusta prispevale cene goriv za prevoz. K neenakomernemu gibanju inflacije v skupini energentov v letu 2024 so prispevali volatilnost na veleprodajnih energetskih trgih – zaradi dogodkov, kot je ruska vojna proti Ukrajini – in bazni učinki, ki so izvirali iz gibanj v prejšnjem letu. Inflacija v skupini hrane je veliko prispevala k dezinflaciji, zlasti zaradi izrazitega upada v prvih mesecih leta, ko so se medletne stopnje rasti cen predelane in zlasti nepredelane hrane znižale. To je bilo povezano z zmanjševanjem pritiskov iz proizvodne verige, ki so izhajali iz preteklega skokovitega porasta cen energentov in prehrambnih surovin.^[7] Nato je bila inflacija v skupini hrane nekoliko volatilna, predvsem zaradi nihanja cen nepredelane hrane, zlasti zelenjave, kar je bilo verjetno povezano z neugodnimi vremenskimi razmerami.

Kazalniki osnovne inflacije merijo vztrajno ali skupno komponento inflacije, pri čemer nakazujejo, na kateri ravni naj bi se skupna inflacija ustalila v srednjeročnem obdobju, ko bodo začasni dejavniki popustili. Ker so tudi te kazalnike navzgor potiskali pretekli veliki ponudbeni šoki, je bilo pričakovati, da se bodo v celotnem procesu dezinflacije umirili.^[8] Osnovna inflacija – merjena z inflacijo brez volatilnih skupin energentov in hrane – se je znižala s 3,4% v decembru 2023 na 2,7% v aprilu 2024, zatem pa se je večinoma gibala okrog dosežene ravni. Na 2,7-odstotni ravni je bila tudi v decembru 2024. Znižanje osnovne inflacije v prvih mesecih leta 2024 je bilo posledica znižanja inflacije v skupini industrijskih proizvodov razen energentov, medtem ko je inflacija v skupini storitev vse leto ostala večinoma nespremenjena, pri čemer se je stopnja gibala na ravni okrog 4,0%. Pri inflaciji v skupini storitev običajno traja dlje, da se zniža, kot pri drugih komponentah inflacije, saj se številne postavke storitev (npr. stanovanjske najemnine, zavarovanje ter zdravstvene in izobraževalne storitve) na splošne inflacijske šoke odzovejo z zamikom. Vztrajnost inflacije v skupini storitev v letu 2024 je povezana tudi z visoko rastjo plač, ki v storitvenih dejavnostih predstavljajo večji delež stroškov kot v predelovalnih dejavnostih. Med letom so se znižali tudi drugi kazalniki osnovne inflacije, čeprav so bili nekoliko volatilni, znižanje pa je bilo izrazitejše v prvi polovici leta. Na splošno je bilo zniževanje teh kazalnikov posledica pojemajočih preteklih šokov na strani ponudbe in šibkejšega povpraševanja ob še vedno zaostreni denarni politiki. Na podlagi slednjega je mogoče pojasniti tudi, zakaj je dezinflacija pri proizvodih očitnejša kot pri storitvah, saj je utež postavk, ki se ocenjujejo kot občutljive na denarno politiko, v skupini proizvodov večja kot v skupini storitev.^[9]

Domači stroškovni pritiski, merjeni z rastjo deflatorja BDP, so se zmanjšali s 5,9% v letu 2023 na 2,9% v letu 2024. To je bilo posledica manjšega prispevka stroškov dela na enoto proizvoda in dobička na enoto proizvoda (graf 1.8). Prispevek dobička na enoto proizvoda se je zmanjšal, saj je dobiček vse bolj kompenziral povečane pritiske na rast cen s strani stroškov dela na enoto proizvoda.^[10] Obenem so se ti pritiski zmanjšali zaradi nižje rasti plač, merjene s sredstvi za zaposlene na zaposlenega, in zaradi določene okrepitve rasti produktivnosti dela. Medletna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega se je znižala s 5,3% leta 2023 na 4,5% leta 2024, vendar je bila še vedno precej višja od povprečne stopnje pred pandemijo (2,2%), k čemur so prispevali nadaljnje pomanjkanje ustrezne delovne sile na trgih dela in še vedno prisotni pritiski v obliki kompenziranja inflacije. Umiritev rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega je bila posledica hitrejšega odziva dodatkov na osnovno plačo kot odziva rasti dogovorjenih plač.^[11] To je med drugim izhajalo iz dejstva, da se je kompenziranje inflacije verjetno premaknilo od dodatkov na osnovno plačo k dogovorjenim plačam. Ob koncu leta 2024 so se realne plače v euroobmočju večinoma vrnile na raven pred skokovitim porastom inflacije.

Graf 1.8

Deflator BDP in komponente

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja iz ankete ECB o napovedih drugih strokovnjakov so se znižala z 2,1% konec leta 2023 na 2,0% v anketi, objavljeni v prvem četrtletju 2024, v poznejših krogih ankete, izvedenih v tem letu, pa so ostala trdno zasidrana (graf 1.9). Tudi na podlagi podatkov iz drugih anket, na primer iz ankete ECB o napovedih denarnih analitikov in ankete Consensus Economics, je mogoče sklepati, da so bila dolgoročnejša inflacijska pričakovanja v skladu z 2-odstotnim ciljem ECB. Restriktivna denarna politika ni prispevala k dezinflaciji samo z zaviranjem povpraševanja, temveč tudi z vztrajnim sidranjem dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj, s čimer je omejila tveganje sekundarnih učinkov. Dolgoročnejša tržna merila nadomestila za inflacijo (kot je obrestna mera v 5-letnih obrestnih zamenjavah na inflacijo čez pet let) so bila med letom nekoliko bolj volatilna, vendar so se proti koncu leta približala 2-odstotni ravni. Volatilnost med letom je bila najverjetneje posledica sprememb v premijah za inflacijsko tveganje, pri čemer so bila ocenjena dejanska inflacijska pričakovanja relativno stabilna na ravni okrog 2%. Med potrošniki se je mediana inflacijskih pričakovanj čez tri leta od drugega četrtletja do oktobra zniževala in v navedenem mesecu dosegla 2,1%, kar je najnižja raven po februarju 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Vendar so se pričakovanja v nadaljevanju leta zaradi višje inflacije in velike negotovosti zvišala nad omenjeno raven, čeprav so bila še vedno nižja kot na začetku leta.^[12]

Graf 1.9

Anketni in tržni kazalniki inflacijskih pričakovanj

(medletne spremembe v odstotkih)

1.5 Pogoji financiranja so bili postopno blažji, čeprav so bili še vedno zaostreni

Ker so inflacijski pritiski skozi vse leto 2024 postopno popuščali (glej razdelek 1.4), je ECB zniževala stopnjo restriktivnosti denarne politike, tako da je od junija zniževala ključne obrestne mere (glej razdelek 2.1). V prvi polovici leta 2024 se je netvegana obrestna mera v 10-letnih obrestnih zamenjavah na indeks transakcij čez noč postopno zvišala za okrog 50 bazičnih točk in poleti dosegla najvišjo vrednost v letu. Nato se je zaradi upada pričakovanj na finančnih trgih glede obrestnih mer in zaradi nižjih časovnih premij postopno znižala, tako da je decembra 2024 dosegla povprečno 2,2-odstotno raven (graf 1.10), kar je za okrog 20 bazičnih točk manj od povprečne ravni v decembru 2023. Donosnost dolgoročnih državnih obveznic je bila ob koncu leta 2024 na splošno večja kot na začetku leta. V Franciji je bila donosnost državnih obveznic zaradi velike negotovosti glede javnofinančnih obetov države in političnega dogajanja precej večja kot leto prej. Razmiki med donosnostjo dolgoročnih državnih obveznic in primerljivimi netveganimi obrestnimi merami so se v zadnjem četrtletju leta na splošno povečali, kar je povezano z manjšim pomanjkanjem instrumentov zavarovanja ob večjem (pričakovanem) izdajanju državnih dolžniških vrednostnih papirjev ter z zmanjšanjem bilance stanja Eurosistema. V Italiji je zmanjšanje razmikov, na kar so pozitivno vplivali ugodnejši obeti glede bonitetne ocene, prispevalo k znižanju donosnosti dolgoročnih obveznic v letu 2024. Povprečna nominalna donosnost 10-letnih državnih obveznic euroobmočja, tehtana z BDP, je decembra 2024 ostala na enaki ravni (2,7%) kot leto prej.

Graf 1.10

Dolgoročne obrestne mere ter stroški zadolževanja za podjetja in gospodinjstva za nakup stanovanja

(v odstotkih na leto)

V letu 2024 so se tečaji delnic nefinančnega sektorja, še bolj pa finančnega sektorja, zvišali. V finančnem sektorju je k zvišanju tečajev največ prispeval bančni sektor, na katerega je spodbudno vplivala visoka dobičkonosnost. Širša indeksa tečajev delnic nefinančnih družb in bank v euroobmočju sta bila ob koncu leta 2024 za okrog 3% oziroma 21% višja kot ob koncu leta 2023. Na tečaje delnic so ugodno vplivali znižanje premij za tveganje lastniškega kapitala, boljša kratkoročna pričakovanja o dobičku, višje izplačane dividende in nižje dolgoročne netvegane obrestne mere. Donosnost podjetniških obveznic se je zmanjšala v naložbenem in visoko donosnem segmentu ter je bila konec decembra 2024 nižja kot leto prej, in sicer zaradi nižjih netveganih obrestnih mer in zmanjšanja razmikov.

Obseg bančnih vlog se je prenehal zmanjševati in se je proti koncu leta 2024 začel povečevati, obseg širokega denarja (M3) pa se je ob zniževanju stopnje restriktivnosti denarne politike povečal. Medletna stopnja rasti agregata M3 je decembra 2024 znašala 3,4%, potem ko je bila decembra 2023 ničelna (graf 1.11). Okrevanje so spodbujali neto prilivi iz tujine, na katere je vplival velik presežek na tekočem računu, ki je izhajal iz šibkega uvoza in zanimanja tujih vlagateljev za obveznice euroobmočja zaradi njihove privlačne donosnosti. Omenjeni prilivi so večinoma izravnali odliv likvidnosti, ki je bil posledica zmanjšanja bilance stanja Eurosistema. Zaradi odplačevanja sredstev, izposojenih v okviru tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (do konca leta so bila odplačana v celoti), in zmanjševanja obsega Eurosistemovih portfeljev finančnega premoženja so se banke še naprej preusmerjale na dražje vire tržnega financiranja. Stroški financiranja za banke so se kljub temu postopoma zmanjšali z najvišjih ravni, doseženih v letu 2023, čeprav manj kot ključne obrestne mere. Bilance bank so bile na splošno še vedno trdne.

Pogoji financiranja v euroobmočju so bili v letu 2024 še vedno restriktivni, čeprav se je zaradi znižanja ključnih obrestnih mer ECB stopnja zaostrenosti denarne politike nekoliko znižala. Nominalni stroški zadolževanja za podjetja in gospodinjstva so se nekoliko zmanjšali, potem ko so leta 2023 dosegli najvišjo raven v skoraj 15 letih. Skupne obrestne mere bank za posojila nefinančnim družbam so decembra znašale 4,4%, kar je približno 90 bazičnih točk manj kot ob koncu leta 2023, skupne obrestne mere bank za stanovanjska posojila gospodinjstvom pa so se znižale za okrog 60 bazičnih točk na 3,4% (graf 1.10). Velik razmik med obrestnimi merami za podjetja in gospodinjstva, ki se je pojavil v fazi zaostrovanja denarne politike, se je tako le malenkostno zmanjšal. Razlike v posojilnih obrestnih merah med državami so bile še vedno majhne, kar pomeni, da je v euroobmočju transmisija denarne politike ECB na splošno potekala nemoteno.

Bančno kreditiranje podjetij in gospodinjstev je zaradi še vedno strogih pogojev kreditiranja in šibkega agregatnega povpraševanja ostalo šibko (graf 1.11), čeprav je v drugi polovici leta 2024 kazalo znake okrevanja. Kot je razvidno iz ankete o bančnih posojilih v euroobmočju, so banke v zadnjem četrtletju 2024 zaostrile svoje kreditne standarde (tj. interne smernice ali kriterije odobravanja posojil) za podjetja, potem ko so se standardi v prejšnjih četrtletjih večinoma stabilizirali. Rezultati ankete o dostopu podjetij do financiranja kažejo, da se je razpoložljivost bančnih posojil le začasno izboljšala, nato pa se je v zadnjem četrtletju poslabšala. Medletna stopnja rasti bančnih posojil podjetjem je decembra znašala 1,7%. V celoti gledano je bilo dolžniško financiranje podjetij še vedno šibko, neto tokovi zunanjega financiranja v podjetja pa so bili precej nižji od dolgoročnih ravni, čeprav sta se izdajanje in vrednotenje delnic, ki kotirajo na borzi, povečala (graf 1.12). Kar zadeva kreditiranje gospodinjstev, so k postopnemu zvišanju medletne stopnje rasti bančnih posojil (na 1,1% v decembru) prispevala predvsem hipotekarna posojila. To je bilo skladno s splošno ublažitvijo kreditnih standardov med letom in močnim povečanjem povpraševanja po posojilih v drugi polovici leta 2024, o katerem se je poročalo v anketah o bančnih posojilih, ter z vztrajnimi namerami glede nakupa stanovanj v celotnem letu, o katerih so gospodinjstva poročala v anketi o pričakovanjih potrošnikov. Hkrati je bil do konca leta odstotek gospodinjstev, ki so v omenjeni anketi poročala o poslabšanju dostopa do kreditov, še vedno večji od odstotka gospodinjstev, ki so poročala o izboljšanju, pri čemer je bila vztrajna uporaba potrošniških posojil skoncentrirana med gospodinjstvi z nižjimi dohodki. Poleg tega so banke še naprej poročale o zaostrovanju kreditnih standardov za potrošniška posojila v celotnem letu 2024.

Graf 1.11

Rast agregata M3 ter rast kreditov podjetjem in gospodinjstvom

(medletne spremembe v odstotkih)

Graf 1.12

Neto tokovi zunanjega financiranja v podjetja

(letni tokovi v milijardah EUR)

Okvir 1
Trajni vpliv pandemije COVID-19 in strukturnih trendov na rast produktivnosti

Euroobmočje preživlja obdobje transformacije, ki ga zaznamujejo gospodarski šoki in korenite strukturne spremembe, kar srednjeročno in dolgoročno vpliva na rast produktivnosti. V zadnjih letih se euroobmočje spopada z edinstveno kombinacijo motenj in strukturnih premikov, ki kompleksno in negotovo vplivajo na rast produktivnosti. Pandemija COVID-19, hitri digitalni prehod ter zeleni in demografski prehod izstopajo kot osrednji dejavniki, ki vplivajo na srednjeročne in dolgoročne obete glede produktivnosti. Vsak od teh elementov vključuje različne mehanizme, prek katerih vplivajo na produktivnost, zaradi interakcije med njimi pa postaja gospodarsko okolje še bolj zapleteno. V tem okvirju proučujemo to dinamiko in posledice za rast produktivnosti. Pri tem se opiramo na najnovejše delo v zvezi s produktivnostjo, ki ga je opravila skupina strokovnjakov iz Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).^[13]

Trajni vpliv pandemije na rast produktivnosti

Pandemija je povzročila velike motnje v državah, sektorjih in podjetjih, kar je različno vplivalo na rast produktivnosti. Obsežnost krize skupaj z ukrepi, kot so bile omejitve gibanja ter spremenjeni vzorci dela in potrošnje, ter široka podpora podjetjem in gospodinjstvom sta predstavljali odmik od prejšnjih gospodarskih upadov.

Odzivi so preprečili veliko število stečajev, vendar so oslabili prerazporejanje virov k povečanju produktivnosti. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da so se zaradi krize rezultati manj produktivnih podjetij poslabšali precej bolj kot rezultati bolj produktivnih podjetij oziroma je bilo za prva verjetneje, da bodo zapustila trg, kot za druga, kar je prispevalo k prerazporejanju virov v srednjeročnem obdobju (graf A). Vendar pa je bil zaradi obsežne podpore, ki je preprečila izstop podjetij s trga in poslabšanje njihovih rezultatov, ta učinek manj izrazit kot v prejšnjih krizah. Analiza, ki jo je izvedla strokovna skupina ESCB, je pokazala, da je dodeljevanje subvencij podjetjem kljub nespremenjenim kriterijem upravičenosti sčasoma postalo bolj izkrivljajoče.

Pandemija je pospešila proces digitalizacije, spremenila vedenje potrošnikov ter vplivala na vzorce bolniške odsotnosti in doseženo izobrazbo, kar bi lahko imelo dolgoročne učinke. Poglabljanje digitalnega gospodarstva, vključno z večjo uporabo dela na daljavo, ki ga podpirajo pobude, kot je program »EU naslednje generacije«, ponuja dobre obete. Hkrati je imela pandemija dolgotrajne učinke na delovno silo, medtem ko dolgoročnih posledic za rast produktivnost še ni mogoče v celoti izmeriti.

Graf A

Porazdelitev produktivnosti podjetij, ki so v letu 2020 izstopila iz sektorja, v primerjavi s podjetji, ki so v letu 2020 ostala v istem sektorju

(gostota)

Digitalni prehod in rast produktivnosti

Digitalne tehnologije lahko z dopolnjevanjem nalog in zunanjim izvajanjem neosnovnih dejavnosti povečajo učinkovitost delavcev. Poleg tega digitalizacija povečuje tržno konkurenčnost, omogoča povečanje obsega brez povečanja materialnih zmogljivosti in z elektronskim poslovanjem širi dostop do trgov. Podatki na ravni podjetij in držav, kot sta Francija in Avstrija, kažejo, da lahko naložbe v digitalne tehnologije privedejo do trajne rasti produktivnosti, čeprav šele po začetnem obdobju prilagajanja in v povprečju v relativno majhnem obsegu.

Rast produktivnosti zaradi digitalizacije je po sektorjih in podjetjih zelo raznolika. Čeprav je povprečni vpliv digitalnih naložb majhen, je v sektorjih, ki lahko izkoristijo digitalizacijo, 17-krat večji od povprečja. Poleg tega le približno 30% podjetjem, običajno tistim najbolj produktivnim, uspe nove digitalne tehnologije na inovativne in prelomne načine izkoristiti za povečanje produktivnosti, ker imajo potrebne kompetence ter temu ustrezna neopredmetena sredstva (graf B). Kar zadeva agregatne učinke, je z digitalizacijo povezano povečanje učinkovitosti precej pospešilo rast produktivnosti dela, kot dokazujejo simulacije, ki kažejo, da bi bila brez tega povečanja rast produktivnosti v državah, kot sta Nemčija in Francija, precej nižja.

Vpliv zelenega prehoda na rast produktivnosti

Nujno potrebno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je privedlo do politik, ki spodbujajo sprejetje nizkoogljičnih rešitev, kar bi lahko vplivalo na skupno rast produktivnosti. Glavna kanala, prek katerih zeleni prehod vpliva na produktivnost, sta investicije v zelene inovacije in prerazporejanje virov. Nujno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov spodbuja podjetja, da inovirajo in v svoje dejavnosti vključujejo učinkovitejše, bolj trajnostne prakse. Medtem se gospodarstvo premika k bolj zelenim sektorjem, pri čemer se delo in kapital preusmerjata iz panog in podjetij, ki povzročajo onesnaževanje. S takšnim prerazporejanjem je mogoče povečati skupno produktivnost, če se viri preusmerijo v učinkovitejše načine uporabe.

Graf B

Ocenjeni vpliv digitalizacije na rast skupne faktorske produktivnosti v podjetjih z različnimi začetnimi ravnmi skupne faktorske produktivnosti

(v odstotnih točkah)

Empirični podatki kažejo, da lahko stroge okoljske politike dolgoročno spodbudijo zelene inovacije, vendar lahko kratkoročno škodujejo rasti skupne faktorske produktivnosti. Iz analize, ki jo je opravila strokovna skupina ESCB, je razvidno, da je za prehod v nizkoogljično gospodarstvo potrebna kombinacija politik, ki združuje davke na ogljikov dioksid, predpise in podporo zelenim tehnologijam. Vendar pa bo prehod v kratkoročnem obdobju, ko se bodo podjetja prilagajala, drag, pri čemer bo to negativno vplivalo na rast skupne faktorske produktivnosti, zlasti v malih podjetjih, ki povzročajo onesnaževanje, in sicer zaradi njihovega omejenega dostopa do financiranja. Okoljske politike kljub temu spodbujajo zelene inovacije, kot se kaže v precejšnjem povečanju števila patentov na področju zelene tehnologije, ki so jih vložila podjetja, ki povzročajo onesnaževanje. Povečanje zelenih inovacij bo verjetno povzročilo višjo rast produktivnosti v dolgoročnem obdobju.

Vpliv prerazporejanja virov na produktivnost zaradi politik zelenega prehoda se med sektorji razlikuje. Ob dani ravni produktivnosti po sektorjih bi prerazporejanje med sektorji mehanično znižalo produktivnost glede na to, da so ogljično intenzivni sektorji v povprečju produktivnejši. Toda znotraj ozko opredeljenih sektorjev ogljična intenzivnost na ravni podjetij in produktivnost dela nista nujno povezani. Zato ni nujno, da se s prerazporeditvijo od zelo ogljično intenzivnih podjetij k malo ogljično intenzivnim podjetjem produktivnost poveča. Informacije iz sistema EU za trgovanje z emisijami na ravni podjetij kažejo, da so v večini sektorjev ogljično najučinkovitejša podjetja tudi najproduktivnejša. To pomeni, da se bo na sedanji stopnji produktivnosti dela na ravni podjetij s prerazporeditvijo virov v bolj zelena podjetja, če vse drugo ostane nespremenjeno, povečala rast produktivnosti dela v teh sektorjih. Vendar pa za druge sektorje, kot so celulozni in papirni sektor ter sektor železnih kovin, velja nasprotno, se pravi, da se bo s prerazporeditvijo virov produktivnost zmanjšala.

Zaključek

Vzajemno delovanje nedavnih šokov in tekočih strukturnih trendov ustvarja kompleksno okolje za srednjeročno in dolgoročno rast produktivnosti. Pandemija, digitalni prehod in zeleni prehod so predstavljali edinstvene izzive in priložnosti. Kot v nedavnem poročilu predlaga Mario Draghi, morajo oblikovalci politik previdno krmariti med temi silnicami, da bi ustvarili okolje, ki spodbuja vzdržno rast produktivnosti, pri tem pa morajo izkoriščati digitalne in zelene tehnologije ter hkrati ublažiti morebitne izkrivljajoče učinke sprejetih ukrepov.^[14] Ob tem ko se svetovno gospodarstvo spreminja, je nujno, da oblikovalci politik v euroobmočju upoštevajo omenjene interakcije, da bi lahko učinkovito usmerjali in podpirali prihodnjo rast produktivnosti.

2 Začelo se je rahljanje denarne politike, vendar je ta ostala v restriktivnem območju

Svet ECB je leta 2024 omilil stopnjo restriktivnosti denarne politike, saj je inflacija kazale znake vzdržnega približevanja ciljni 2-odstotni ravni, medtem ko je bila gospodarska rast v euroobmočju šibka (glej razdelek 2.1). Obrestne mere so v skoraj celotni prvi polovici leta ostale nespremenjene. Svet ECB je nato junija in septembra znižal obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita za 25 bazičnih točk, s čimer je naredil premik k manj restriktivni denarni politiki. Še naprej je bil zavezan načelu, da se bo o ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. V tretjem četrtletju je gospodarska aktivnost še naprej rasla umirjeno, pri čemer so se pojavili znaki stabilizacije, k čemur sta prispevala večja potrošnja in svetovno povpraševanje. Svet ECB je bil vse bolj prepričan, da se inflacija postopoma znižuje, ter je oktobra in decembra še dodatno znižal obrestno mero za mejni depozit za 25 bazičnih točk.

Eurosistemova bilanca stanja se je leta 2024 zmanjšala za 0,5 bilijona EUR na 6,4 bilijona EUR ob koncu leta, kar je bil del normalizacije, ki se je začela leta 2022 (glej razdelek 2.2). Zmanjšanje je izhajalo iz predčasnih odplačil in zapadlosti operacij v okviru tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ter iz znižanja portfelja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in do določene mere tudi portfelja v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), pri čemer se je pri slednjem portfelju od julija dalje začelo delno ponovno investiranje. Svet ECB je marca 2024 odobril spremembe v operativnem okviru izvajanja denarne politike (glej okvir 2) in ob koncu leta 2024 prenehal s ponovnim investiranjem v okviru programa PEPP.

Eurosistem je leta 2024 okrepil okvir upravljanja tveganj, da bi zagotovil učinkovito izvajanje politik z vidika tveganj. Zaradi visokih obrestnih mer denarne politike je ECB ustvarila izgubo, ki je izhajala iz negativnih neto obrestnih prihodkov in bo pokrita s prihodnjimi dobički (glej razdelek 2.3 in zaključni račun ECB 2024). Neto obrestni prihodki Eurosistema naj bi se v prihodnjih letih zopet povečali, kar bo podpiralo njegovo finančno odpornost.

2.1 Umirjanje stopnje restriktivnosti denarne politike

Svet ECB je januarja 2024 ocenil, da je bilo gospodarstvo še naprej šibko, potem ko je tekom leta 2023 stagniralo. Kratkoročne gospodarske obete v euroobmočju so zaznamovali umirjanje svetovne gospodarske aktivnosti in trgovinske menjave ter zaostreni pogoji financiranja ob tveganjih, ki so izhajala iz okrepljenih geopolitičnih napetosti zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu in ruske vojne proti Ukrajini. Vseeno so nekateri v prihodnost usmerjeni anketni kazalniki napovedovali, da se bo v kasnejšem obdobju rast nekoliko okrepila. Kljub šibki rasti je trg dela ostal močan, potem ko se je septembra 2020 začelo razmeroma vztrajno zniževanje stopnje brezposelnosti. Inflacija se je decembra 2023 zvišala zaradi baznega učinka pri cenah energentov ter je ostala visoka na 2,9-odstotni ravni. Obenem se je večina meril osnovne inflacije še naprej zniževala, saj so pretekli ponudbeni šoki popustili, zaostrena denarna politika pa je vplivala na zmanjšanje povpraševanja. Svet ECB je potrdil svojo oceno, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri bodo – če jo ohrani dovolj dolgo – znatno prispevale k čimprejšnji vrnitvi inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju. Zato je na januarski seji sklenil, da pusti ključne obrestne mere nespremenjene na ravni, ki je bila določena septembra 2023, in ponovil, da bo obrestne mere denarne politike ohranil na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno.

V marčnih makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB je bila inflacija popravljena navzdol, zlasti za leto 2024, kar je bila posledica manjšega prispevka cen energentov. Projekcije so nakazovale postopno zniževanje inflacije proti ciljni ravni ECB. Skupna inflacija se je februarja znižala, vendar so domači cenovni pritiski ostali visoki, k čemur sta deloma prispevala močna rast plač in upadanje produktivnosti dela. Gospodarstvo v euroobmočju je ostalo šibko. Po ocenah je bila zasebna potrošnja omejena, investicije so se upočasnile, izvoz pa se je zmanjšal zaradi počasnejšega zunanjega povpraševanja in določene izgube konkurenčnosti med podjetji v euroobmočju. Strokovnjaki ECB so projekcije rasti v bližnji prihodnosti popravili navzdol. Po pričakovanjih naj bi gospodarstvo še naprej okrevalo in sčasoma raslo, k čemur naj bi sprva prispevala potrošnja in kasneje tudi investicije. Tako je bilo pričakovati, da se bo zaradi upadanja inflacije in zviševanja plač realni dohodek ponovno zvišal. Čeprav so bili pogoji financiranja še naprej restriktivni, je bilo predvideno, da bo zaviralni učinek preteklih dvigov obrestnih mer na povpraševanje postopoma popustil ter da se bo izvoz okrepil. Svet ECB je marca na podlagi podatkov ter ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene.

Svet ECB je izpostavil tudi pomen napredka pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov, s čimer bi se stabilizirala rast, kadar se države soočajo z lokalnimi šoki, ki jih denarna politika ne more nasloviti. Z bolj integriranim in diverzificiranim finančnim sistemom bi se med drugim okrepilo razporejanje zasebno prevzetih tveganj med državami, zmanjšala finančna fragmentacija in zagotovila učinkovita transmisija denarne politike v vse dele euroobmočja.

Svet ECB je marca odobril tudi spremembe v operativnem okviru izvajanja denarne politike. Z revizijo operativnega okvira, ki je bila napovedana decembra 2022, so bila določena ključna načela in parametri za izvajanje denarne politike in zagotavljanje centralnobančne likvidnosti v okolju, kjer se je obseg presežne likvidnosti v bančnem sistemu postopoma zmanjševal (glej okvir 2). Tako je Svet ECB sklenil, da bo naravnanost denarne politike še naprej usmerjal s prilagajanjem obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita ter da bo na podlagi potreb bank fleksibilno zagotavljal likvidnost s široko paleto instrumentov, med katerimi so – v poznejši fazi – tudi strukturne dolgoročnejše kreditne operacije in strukturni portfelj vrednostnih papirjev. Odobril je tudi zmanjšanje razmika med obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja in obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita s 50 na 15 bazičnih točk, ki je začelo veljati 18. septembra 2024.

Inflacija se je marca še dodatno znižala na 2,4%, pri čemer se je večina meril osnovne inflacije umirila, kar je potrjevalo, da se cenovni pritiski postopoma zmanjšujejo. Toda storitvena inflacija je zaradi rasti domačih cen vseeno ostala visoka na ravni 4,0%. Plače so v zadnjem četrtletju 2023 še vedno naraščale, čeprav počasneje, kot je bilo pričakovano. Višje stroške dela so deloma absorbirali dobički podjetij, s čimer se je omejil njihov vpliv na cene življenjskih potrebščin. Obenem je rast stroškov dela na enoto proizvoda ostala povišana zaradi šibke rasti produktivnosti, vendar se je zmanjševala s predhodno visokih ravni.

V nadaljevanju leta je postajalo vse bolj očitno, da restriktivna denarna politika Sveta ECB precej vpliva na gospodarstvo in s tem tudi na inflacijo. V prvem četrtletju 2024 so visoki stroški zadolževanja za podjetja in gospodinjstva ter strožji kreditni standardi privedli do zmanjšanja naložbenih načrtov in nakupov stanovanj ter do nadaljnjega zmanjšanja povpraševanja po posojilih. Medtem ko je potrošnja storitev ostala močna, so se predelovalna podjetja soočala s šibkim povpraševanjem. Raven proizvodnje je bila še naprej umirjena, zlasti v energetsko intenzivnih sektorjih. Vseeno je bilo pričakovati, da se bo rast izvoza euroobmočja pospešila ob podpori močnejšega svetovnega gospodarstva in povečanega povpraševanja po tržnih proizvodih.

Svet ECB je aprila objavil, da bo vse tri ključne obrestne mere ECB ohranil nespremenjene v restriktivnem območju. Poudaril je svojo zavezanost, da bo odločitve sprejemal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej ter da se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej. Svet ECB je prvič omenil, da bi bilo primerno zmanjšati raven restriktivnosti denarne politike, če bi ocena inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike nadalje okrepila zaupanje, da se bo inflacija vzdržno približevala ciljni ravni.

Ta trenutek je prišel junija in Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk, potem ko je devet mesecev ohranjal obrestne mere nespremenjene. Od seje, ki je potekala septembra 2023, ko je Svet ECB nazadnje zvišal obrestne mere, se je inflacija znižala za 2,6 odstotne točke in inflacijski obeti so se izrazito izboljšali. Umirila so se tudi merila osnovne inflacije, s čimer so se okrepili znaki, da so cenovni pritiski oslabeli, zmanjšala pa so se tudi kratkoročna in dolgoročna inflacijska pričakovanja. Denarna politika je ohranjala restriktivne pogoje financiranja. To je z zaviranjem povpraševanja in dobro zasidranimi inflacijskimi pričakovanji pomembno prispevalo k zniževanju inflacije.

Kljub omenjenim pozitivnim gibanjem so domači cenovni pritiski ostali močni in rast plač je ostala povišana, saj je kompenzirala predhodni skokovit porast inflacije. Bilo je ocenjeno, da bo inflacija najverjetneje ostala nad ciljno ravnijo tudi precejšen del naslednjega leta. Strokovnjaki Eurosistema so projekcije inflacije za leti 2024 in 2025 v primerjavi z marcem rahlo popravili navzgor, pri čemer so predvidevali nihanje inflacije v preostanku leta 2024, med drugim zaradi baznih učinkov v skupini energentov. Pričakovali so, da se bo inflacija v drugi polovici leta 2025 zniževala proti ciljni ravni, k čemur naj bi prispevali počasnejša rast stroškov dela, nadaljnje učinkovanje restriktivne denarne politike in postopno izginjanje vpliva energetske krize in pandemije.

Inflacija se je maja zvišala na 2,6%, čeprav sta tako inflacija v skupini hrane kot tudi blagovna inflacija upadli. Inflacija v skupini energentov se je po enem letu negativnih medletnih stopenj rahlo zvišala, storitvena inflacija pa je porasla s 3,7% v aprilu na 4,1% v maju.

Po petih četrtletjih stagnacije se je gospodarstvo v euroobmočju v prvem četrtletju 2024 povečalo za 0,3%. Storitveni sektor je rastel, medtem ko so predelovalne dejavnosti kazale znake stabilizacije na nizki ravni. Zaposlenost se je v prvem četrtletju povečala za 0,3%, pri čemer je bilo od decembra 2023 ustvarjenih približno 500.000 novih delovnih mest. Predvideno je bilo, da bo gospodarstvo v bližnji prihodnosti ostalo šibko, nato pa naj bi okrevalo ob podpori višjih plač, boljših pogojev menjave in višjih realnih dohodkov. Stroški financiranja so se ustalili na restriktivnih ravneh, kreditiranje pa je zaradi preteklih dvigov ključnih obrestnih mer ostalo šibko. Poleg tega so banke junija 2024 odplačale velik znesek sredstev, izposojenih v okviru operacij CUODR III, potem ko so veliko odplačilo izvedle že v marcu, zaradi česar se je presežna likvidnost precej zmanjšala.

Svet ECB je junija tudi potrdil, da bo Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP v drugi polovici leta zmanjšal za povprečno 7,5 milijarde EUR na mesec. To je bilo večinoma v skladu s pristopom, ki je bil uporabljen pri programu APP.

Na julijski seji Sveta ECB je bila v skladu s pričakovanji večina meril junijske inflacije bodisi stabilna bodisi nižja, čeprav so domači cenovni pritiski in storitvena inflacija ostali povišani. Plače so še naprej rasle po povišani stopnji, njihov vpliv na inflacijo pa so do določene mere še vedno blažile profitne marže. Najnovejše informacije so na splošno potrjevale prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov in Svet ECB je na julijski seji sklenil, da pusti obrestne mere denarne politike nespremenjene. Ponovno je potrdil svojo namero, da bo denarno politiko ohranjal restriktivno tako dolgo, kot bo potrebno.

Inflacija je avgusta upadla na 2,2%, potem ko je julija znašala 2,6%. Domači cenovni pritiski in storitvena inflacija so kljub temu ostali visoki, in sicer predvsem zaradi naraščanja plač. Pritiski s strani stroškov dela so se še naprej umirjali, vendar so prav tako ostali povišani. Septembrske projekcije strokovnjakov ECB so potrdile prejšnje inflacijske obete ter okrepile oceno, da se bo inflacija postopno in vzdržno vrnila na 2%. Pričakovati je bilo, da se bo inflacija ob koncu leta zvišala in se v drugi polovici leta 2025 znižala proti ciljni ravni. Ker je bila storitvena inflacija višja od pričakovane, so bile projekcije osnovne inflacije (inflacije brez energentov in hrane) za leti 2024 in 2025 popravljene rahlo navzgor, vendar so še naprej nakazovale hitro zniževanje.

V času septembrske seje Sveta ECB so pogoji financiranja ostali restriktivni in rast kreditiranja je bila v okolju šibkega povpraševanja umirjena, medtem ko je bila gospodarska aktivnost oslabljena. V drugem četrtletju 2024 je gospodarstvo zraslo za 0,2%, kar je bila počasnejša dinamika kot v prvem četrtletju in pod pričakovanji. Rast sta poganjala predvsem neto izvoz in državna potrošnja. Zasebna potrošnja in investicije, ki naj bi po pričakovanjih poganjale okrevanje, so ostale šibke, verjetno zaradi velikih geopolitičnih tveganj. Zato so strokovnjaki ECB projekcije rasti v primerjavi z junijem popravili navzdol, in sicer zaradi manjšega prispevka domačega povpraševanja v naslednjih četrtletjih. Pričakovalo se je, da se bo gospodarstvo sčasoma okrepilo in leta 2024 poraslo za 0,8%, nato pa naj bi se rast povečala na 1,3% v letu 2025 in na 1,5% v letu 2026. Okrevanje naj bi spodbujali večja potrošnja, postopno pojemanje učinkov restriktivne denarne politike ter naraščanje svetovnega povpraševanja in izvoza.

Ob novih razpoložljivih informacijah, ki so okrepile zaupanje v postopno zniževanje inflacije proti ciljni ravni ECB, je Svet ECB septembra sklenil, da zniža obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestno mero, s katero usmerja naravnanost denarne politike – za 25 bazičnih točk, kar je predstavljalo naslednji korak pri zmanjševanju stopnje restriktivnosti denarne politike. Kot je že bilo napovedano 13. marca 2024, so 18. septembra začele veljati nekatere spremembe operativnega okvira za izvajanje denarne politike (glej okvir 2). Tako je bil razmik med obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja in obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita zmanjšan na 15 bazičnih točk, medtem ko je razmik med obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila in obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja ostal nespremenjen na ravni 25 bazičnih točk. Septembra se je presežna likvidnost v euroobmočju zmanjšala pod 3 bilijone EUR predvsem zato, ker so banke odplačale posojila v okviru operacij CUODR III. K zmanjšanju je vse bolj prispevalo tudi postopno prenehanje ponovnega investiranja zapadlih obveznic v Eurosistemovih portfeljih za namene denarne politike.

Septembra se je inflacija znižala na 1,7%, kar je bila najnižja raven od aprila 2021, s čimer se je okrepilo zaupanje, da je proces dezinflacije na dobri poti. Večina meril osnovne inflacije se je septembra bodisi znižala ali ostala nespremenjena. Cene energentov so se precej znižale, saj je medletna stopnja znašala −6,1%, večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj pa se je gibala na ravni okrog 2%. Na inflacijske obete je vplivala šibkejša gospodarska aktivnost od pričakovane. Po kratkoročnih kazalnikih se je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih še naprej zmanjševala. Čeprav je na aktivnost v storitvenih dejavnostih ugodno vplivala dobra poletna sezona, je bilo iz kratkoročnih kazalnikov razvidno, da je v tretjem četrtletju 2024 upadla. Podjetja so počasi povečevala investicije, medtem ko je izvoz oslabel. Kljub zvišanju dohodkov so se gospodinjstva odločila, da v drugem četrtletju 2024 (zadnje četrtletje, za katero so bili na voljo podatki) trošijo manj in povečajo prihranke. V odziv na takšno dinamiko in njen vpliv na inflacijo je Svet ECB sklenil, da dodatno zmanjša stopnjo restriktivnosti denarne politike, zato je oktobra znižal ključne obrestne mere ECB za 25 bazičnih točk, tako da je obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita dosegla 3,25%.

Proti koncu leta je prva ocena pokazala, da se je inflacija rahlo zvišala z 2,0% v oktobru na 2,3% v novembru. Zvišanje je bilo pričakovano in je bilo posledica predhodnega padca cen energentov, ki je izpadel iz medletnih stopenj. Medtem ko so se cene hrane in storitev znižale, je domača inflacija ostala visoka zaradi plačnih pritiskov in dejstva, da so se nekateri storitveni sektorji še vedno z zamikom prilagajali preteklemu skokovitemu porastu inflacije. Medtem se je osnovna inflacija na splošno gibala v skladu z vzdržno vrnitvijo inflacije na ciljno raven. V decembrskih projekcijah so strokovnjaki Eurosistema predvidevali, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,4% v letu 2024, 2,1% v letu 2025, 1,9% v letu 2026 in 2,1% v letu 2027, ko naj bi začel delovati razširjeni sistem EU za trgovanje z emisijami.

Gospodarstvo v euroobmočju je v tretjem četrtletju 2024 zraslo za 0,4%, kar je preseglo pričakovanja, k čemur sta prispevala predvsem okrepitev potrošnje in povečanje zalog podjetij. Obenem so investicije ob veliki negotovosti ostale nizke. Kratkoročni kazalniki, ki so bili na voljo za zadnje četrtletje 2024, so nakazovali, da rast izgublja zagon. Ankete so kazale, da se predelovalne dejavnosti še vedno krčijo, rast v storitvenih dejavnostih pa se upočasnjuje. Trg dela je bil še naprej odporen. Stopnja brezposelnosti v euroobmočju je bila oktobra 2024 6,3%, kar je bilo enako kot septembra. Od septembra 2020 (8,6%) je skoraj neprekinjeno padala in novembra dosegla najnižjo raven (6,2%) od uvedbe eura. Čeprav so ostali pogoji financiranja restriktivni, so nedavni rezi obrestnih mer s strani Sveta ECB postopoma prispevali k manj dragemu zadolževanju za podjetja in gospodinjstva. Po decembrskih projekcijah naj bi se gospodarstvo sčasoma krepilo, čeprav počasneje, kot je bilo sprva pričakovano. Višje realne plače naj bi okrepile trošenje gospodinjstev, cenejše kreditiranje pa naj bi spodbudilo potrošnjo in investicije. Če se trgovinske napetosti ne bodo stopnjevale, naj bi izvoz podpiral okrevanje, ko se bo svetovno povpraševanje povečevalo.

V takšnih razmerah je Svet ECB na decembrski seji sklenil, da zniža ključne obrestne mere ECB za 25 bazičnih točk, ter ponovno potrdil svojo zavezo, da bo zagotovil vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Izjava, da bodo ključne obrestne mere ostale dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, ni bila več vključena v komunikacijo. Z znižanjem ključnih obrestnih mer ECB se je obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita spustila na 3,00% in se v letu 2024 kumulativno znižala za 100 bazičnih točk (graf 2.1).

Graf 2.1

Spremembe ključnih obrestnih mer ECB

(v odstotnih točkah)

Decembra sta se iztekla tudi dva ukrepa, ki sta imela ključno vlogo v času nizke inflacije in med pandemijo: program PEPP in serija operacij CUODR III. Svet ECB je ponovno investiranje v okviru programa PEPP končal ob koncu leta 2024. Eurosistem od januarja 2025 dalje ne investira več glavnice zapadlih vrednostnih papirjev v portfelju v okviru programa PEPP. Poleg tega so banke 18. decembra 2024 odplačale preostale zneske, izposojene v okviru operacij CUODR, tako da se je ta del procesa normalizacije bilance stanja zaključil. Ključne obrestne mere ostajajo glavno orodje pri vzdržnem zniževanju inflacije na ciljno raven.

2.2 Normalizacija bilance stanja Eurosistema

Po začetku normalizacije v letu 2022 se je Eurosistemova bilanca stanja leta 2024 še naprej postopoma normalizirala. Do konca leta se je zmanjšala na 6,4 bilijona EUR (s 6,9 bilijona EUR ob koncu leta 2023). Zmanjšanje je izhajalo iz predčasnih odplačil in zapadlosti ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ter iz zmanjšanja portfelja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in v določeni meri iz zmanjšanja portfelja v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, pri čemer se je slednji portfelj od julija dalje le deloma ponovno investiral.

Ob koncu leta 2024 so vrednostni papirji v Eurosistemovi bilanci stanja, povezani z denarno politiko, znašali 4,3 bilijona EUR, kar je za 0,8 bilijona EUR manj kot ob koncu leta 2023. Posojila kreditnim institucijam v euroobmočju so predstavljala 1% skupnih sredstev (6% ob koncu leta 2023), imetja vrednostnih papirjev, kupljenih za namene denarne politike, pa so predstavljala 67% skupnih sredstev (68% ob koncu leta 2023). Druga finančna sredstva v bilanci stanja, ki so obsegala predvsem sredstva v tuji valuti, zlato in eurske portfelje, ki niso povezani z denarno politiko, so se povečala za 0,3 bilijona EUR.

Na strani obveznosti sta se skupni znesek rezervnih imetij kreditnih institucij in uporaba odprte ponudbe mejnega depozita ob koncu leta 2024 zmanjšala na 3,0 bilijona EUR (s 3,5 bilijona EUR ob koncu leta 2023) ter sta predstavljala 47% skupnih obveznosti (v primerjavi z 51% ob koncu leta 2023). Vrednost bankovcev v obtoku je ostala praktično nespremenjena ter je znašala 1,6 bilijona EUR in predstavljala 25% skupnih obveznosti (23% ob koncu leta 2022).

Graf 2.2

Gibanje Eurosistemove konsolidirane bilance stanja

(v milijardah EUR)

Gibanja v portfeljih v okviru programa APP in programa PEPP

Eurosistem je neto nakupe v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) prenehal izvajati 1. aprila 2022, v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) pa 1. julija 2022. Zatem je še naprej v celoti ponovno investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru obeh programov, da bi ohranil razmere obsežne likvidnosti in ustrezno naravnanost denarne politike. Kar zadeva program APP, je Eurosistem s ponovnim investiranjem končal julija 2023. Kar zadeva program PEPP, je Eurosistem v prvi polovici leta 2024 še naprej v celoti ponovno investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, v drugi polovici leta pa se je portfelj v okviru tega programa v povprečju zmanjšal za 7,5 milijarde EUR na mesec. Ponovno investiranje v okviru programa PEPP se je v celoti končalo konec decembra 2024. Portfelja v okviru programa APP in programa PEPP naj bi se zmanjševala postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.

Imetja v okviru programa APP so se zmanjšala s 3,0 bilijona EUR (po odplačni vrednosti) ob koncu leta 2023 na 2,7 bilijona EUR ob koncu leta 2024. Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) je predstavljal največji delež imetij in je ob koncu leta znašal 2,1 bilijona EUR in predstavljal 79% skupnih imetij v okviru programa APP. Tehtana povprečna zapadlost imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je konec leta 2024 znašala 6,86 leta z nekaj razlikami med jurisdikcijami. Program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP) je ob koncu leta predstavljal manj kot 1% (7 milijard EUR) skupnih imetij v okviru programa APP, tretji program nakupa kritih obveznic (CBPP3) 9% (253 milijard EUR) in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja (CSPP) 11% (288 milijard EUR).

Imetja v okviru programa PEPP so ob koncu leta 2024 znašala 1,6 bilijona EUR (merjeno po odplačni vrednosti). Imetja kritih obveznic so predstavljala manj kot 1% (6 milijard EUR), imetja podjetniških obveznic 3% (45 milijard EUR) in imetja državnih obveznic 97% (1,6 bilijona EUR).^[15] Tehtana povprečna zapadlost vrednostnih papirjev javnega sektorja v okviru programa PEPP je konec leta 2024 znašala 7,14 leta.

Eurosistem je preostale nakupe podjetniških vrednostnih papirjev še naprej nagibal v prid izdajateljem, ki so podnebno uspešnejši. ECB je leta 2024 objavila druga podnebna finančna razkritja, pri čemer je razširila obseg razkritij tudi na Eurosistemov portfelj obveznic javnega sektorja in portfelj kritih obveznic v imetju za namene denarne politike (v okviru programa APP in programa PEPP), z razdelkom o deviznih rezervah ECB – glej razdelek 11.5. ECB je objavila drugi sklop podnebnih informacij tudi o portfeljih, ki niso povezani z denarno politiko, in sicer o pokojninskem skladu za zaposlene v ECB in o portfelju lastnih sredstev ECB.

Postopno prenehanje ponovnega investiranja je potekalo nemoteno in so ga finančni trgi dobro absorbirali.^[16]

Unovčenja vrednostnih papirjev zasebnega sektorja v okviru programa APP in programa PEPP so v letu 2024 znašala 74 milijard EUR, unovčenja vrednostnih papirjev javnega sektorja iz programa PSPP in programa PEPP pa so znašala 466 milijard EUR. Ponovno investiranje v okviru programa PEPP je znašalo 2,6 milijarde EUR v primeru vrednostnih papirjev zasebnega sektorja in 157 milijard EUR v primeru vrednostnih papirjev javnega sektorja. Nakupi vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja in kritih obveznic v sklopu ponovnega investiranja v okviru programa PEPP so se izvajali v skladu z referenčno vrednostjo, ki je odražala tržno kapitalizacijo vseh primernih podjetniških oziroma kritih obveznic. Glede na velika in neenakomerno porazdeljena unovčenja je bilo ponovno investiranje v okviru javnega sektorja prilagojeno po jurisdikcijah in času, da bi se zagotovila redna in uravnotežena prisotnost na trgu ob ustreznem upoštevanju vidikov oblikovanja tržnih cen in delovanja trga. Takšen mehanizem prilagajanja je povzročil začasna odstopanja imetij v okviru programa PEPP od razporeditve v skladu s kapitalskim ključem Eurosistema, vendar so bila odstopanja večinoma odpravljena do konca obdobja prilagajanja, ki je koledarsko leto, v katerem se izvajajo unovčenja.^[17]

Vrednostni papirji, kupljeni v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in podjetniškega sektorja ter v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic in izrednega programa ob pandemiji, so bili še naprej na voljo za posojanje, da bi se podprla likvidnost trgov obveznic in repo pogodb. V letu 2024 se je razpoložljivost finančnega premoženja, primernega kot zavarovanje, precej izboljšala v primerjavi s prejšnjimi leti, kar se je pokazalo v manjšem obsegu posojanja vrednostnih papirjev.

Gibanje Eurosistemovih operacij refinanciranja

Ob koncu leta 2024 je stanje Eurosistemovih operacij refinanciranja znašalo 34 milijard EUR, kar predstavlja zmanjšanje za 376 milijard EUR v primerjavi s koncem leta 2023. Sprememba je predvsem posledica izteka operacij CUODR III, pri čemer so prostovoljna odplačila in zapadle operacije znašali 392 milijard EUR. Tako se je tehtana povprečna zapadlost obstoječih Eurosistemovih operacij refinanciranja znižala s 5,2 meseca ob koncu leta 2023 na 1,3 meseca ob koncu leta 2024.

Primerno tržno finančno premoženje in mobilizirano zavarovanje

Nominalni znesek tržnega finančnega premoženja, primernega kot zavarovanje v Eurosistemovih operacijah refinanciranja, se je leta 2024 povečal za 526 milijard EUR in je ob koncu leta dosegel 19,3 bilijona EUR (graf 2.3). Največji razred finančnega premoženja so še naprej predstavljali vrednostni papirji centralne države (10,4 bilijona EUR). Med drugimi razredi finančnega premoženja so bile nezavarovane bančne obveznice (2,2 bilijona EUR), podjetniške obveznice (2,0 bilijona EUR) in krite bančne obveznice (1,9 bilijona EUR). Vrednostni papirji regionalne države (644 milijard EUR), listinjeni vrednostni papirji (617 milijard EUR) in drugo tržno finančno premoženje (1,6 bilijona EUR) pa so imeli manjši delež v celotnem obsegu primernega finančnega premoženja.

Graf 2.3

Primerno tržno finančno premoženje

(v milijardah EUR)

Leta 2024 se je mobilizirano zavarovanje zmanjšalo za 231 milijard EUR na 1,5 bilijona EUR (graf 2.4). To je skladno s 60-odstotnim neto zmanjšanjem stanja Eurosistemovih operacij refinanciranja med letom. K več kot polovici zmanjšanja mobiliziranega zavarovanja je prispevala zapadlost operacije CUODR III v marcu 2024, ki je predstavljala več kot 135 milijard EUR demobiliziranega zavarovanja. V preostanku leta je skupna vrednost mobiliziranega zavarovanja ostala razmeroma stabilna. Kar zadeva gibanja po razredih finančnega premoženja, so se najbolj zmanjšala bančna posojila, sledili pa so listinjeni vrednostni papirji, krite bančne obveznice in podjetniške obveznice.

Graf 2.4

Finančno premoženje, mobilizirano kot zavarovanje

(v milijardah EUR)

Revizija okvira za dodatna bančna posojila in povezane vrste zavarovanja

ECB je novembra 2024 objavila spremembe v sistemu zavarovanja terjatev v Eurosistemu, ki vplivajo na »dodatna bančna posojila« in s tem povezane vrste zavarovanja.^[18] Cilj sprememb je spodbuditi večjo harmonizacijo, fleksibilnost in učinkovito obvladovanje tveganj v sistemu zavarovanja terjatev ter hkrati ohraniti njegovo širino. V skladu s temi cilji je Svet ECB sklenil, da bo določene začasne ukrepe integriral v splošni sistem zavarovanja terjatev ter da bo vzporedno prenehal izvajati začasne ukrepe v zvezi z zavarovanjem terjatev, med drugim tudi zaradi zapadlosti zadnjih operacij CUODR in posledičnega zmanjšanja skupnih potreb po finančnem premoženju, ki se uporablja kot zavarovanje.^[19]

Med začasnimi ukrepi, ki bodo integrirani v splošni okvir, je sprejemanje naslednjih kategorij finančnega premoženja kot zavarovanja: (i) listinjenih vrednostnih papirjev z drugo najboljšo bonitetno oceno na stopnji kreditne kakovosti 3 na harmonizirani lestvici bonitetnih ocen Eurosistema, ki izpolnjujejo kriterije primernosti iz smernice o začasnih ukrepih v zvezi s primernostjo zavarovanja (»začasni okvir«);^[20] (ii) tržnega finančnega premoženja v ameriških dolarjih, britanskih funtih in japonskih jenih. Poleg tega bodo statistični interni bonitetni sistemi nacionalnih centralnih bank sprejeti kot dodaten vir bonitetnih ocen (glej razdelek 2.3).

ECB bo na podlagi sklepov z dne 24. marca 2022 in 30. novembra 2023 še naprej postopno odpravljala začasne krizne ukrepe, s katerimi je ublažila zahteve glede zavarovanja terjatev. Odpravljanje zajema naslednje elemente, ki se nanašajo na tiste vrste finančnega premoženja, ki je bilo primerno v začasnem okviru: (i) fizične osebe kot primerni dolžniki in skladi bančnih posojil, kritih z nepremičninami, kot primerne vrste finančnega premoženja, kar zadeva dodatna bančna posojila; (ii) posamezna bančna posojila s kreditno kakovostjo, ki je nižja od stopnje kreditne kakovosti 3; (iii) posojila v tujih valutah v ameriških dolarjih, britanskih funtih in japonskih jenih. Poleg tega bo ECB postopno odpravljala začasno ublažitev nekaterih tehničnih zahtev glede primernosti dodatnih bančnih posojil, na primer kar zadeva bančna posojila, ki uživajo delno poroštvo javnega sektorja v povezavi s COVID-19. Odpravila bo tudi primernost hipotekarnih dolžniških instrumentov in netržnih dolžniških instrumentov, kritih s primernimi bančnimi posojili, ki so bili primerni v skladu s smernico o splošni dokumentaciji o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema.^[21],[22]

Poleg teh sklepov je Svet ECB zadolžil relevantne odbore Eurosistema, da opravijo pripravljalna dela za prihodnjo integracijo skladov bančnih posojil nefinančnim družbam v splošni okvir, vključno z ustreznim okvirom obvladovanja tveganj in vsemi potrebnimi tehničnimi zahtevami.

S temi spremembami se bo vzdrževal širši sistem zavarovanja terjatev v operacijah refinanciranja, ki se bodo še naprej izvajale v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo, kar bo prispevalo k temu, da bo izvajanje denarne politike ECB v prihodnje ostalo uspešno, zanesljivo, fleksibilno in učinkovito v skladu z revidiranim operativnim okvirom izvajanja denarne politike.

2.3 Upravljanje finančnih tveganj v zvezi z instrumenti denarne politike

Eurosistem ves čas upravlja finančna tveganja, ki so neločljivo povezana z izvajanjem operacij denarne politike. Funkcija upravljanja tveganj si prizadeva doseči učinkovitost na področju tveganj, tj. dosegati cilje denarne politike z najmanjšo ravnijo tveganj.^[23]

ECB je v prvi polovici leta 2024 pustila ključne obrestne mere nespremenjene, da bi zagotovila čimprejšnjo vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju (glej razdelek 2.1). S tem so ostajali stroški obveznosti v bilancah centralnih bank Eurosistema visoki, medtem ko so prihodki iz portfeljev vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) ter iz ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ostali nizki. Takšno neskladje je pri večini centralnih bank v Eurosistemu povzročilo negativne neto obrestne prihodke. Nekatere od teh centralnih bank lahko negativne neto obrestne prihodke pokrijejo s finančnimi rezervami, ki so jih vzpostavile v prejšnjih letih. Vse izgube, ki jih ni mogoče pokriti, je mogoče evidentirati v bilanci stanja zadevne centralne banke. Takšne izgube bodo nato pokrite s prihodnjimi dobički. Poleg tega ne bodo vplivale na sposobnost Eurosistema, da izpolnjuje mandat cenovne stabilnosti in deluje učinkovito. Dobičkonosnost Eurosistema se bo sčasoma predvidoma izboljšala, saj se bo obrestno neskladje med sredstvi in obveznostmi zmanjšalo.^[24] V skladu z načeli, določenimi v kontekstu sprememb operativnega okvira izvajanja denarne politike, ki jih je Svet ECB napovedal marca 2024 (glej okvir 2), bo okvir dolgoročno ohranil finančno trdnost Eurosistemove bilance stanja in tako podpiral neodvisnost centralnih bank.

Glavna sprememba v Eurosistemovem okviru upravljanja tveganj v letu 2024 je bila nadaljnja diverzifikacija bonitetnih sistemov za ocenjevanje finančnega premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje. Tveganja v zvezi s programom APP in programom PEPP so se še naprej upravljala v skladu z vzpostavljenim okvirom obvladovanja tveganj, medtem ko se je ponovno investiranje postopoma približevalo koncu.

Diverzifikacija bonitetnih sistemov za ocenjevanje finančnega premoženja za zavarovanje terjatev

Leto 2024 je zaznamovala integracija dodatnega bonitetnega sistema v Eurosistemov bonitetni okvir. Bonitetni okvir Eurosistema je eno od orodij, ki se uporablja za zmanjševanje kreditnega tveganja v zvezi s finančnim premoženjem v operacijah denarne politike. Opredeljuje postopke, pravila in tehnike, ki zagotavljajo, da vse primerno finančno premoženje izpolnjuje zahteve Eurosistema glede visokih bonitetnih standardov. Bonitetni okvir temelji na bonitetnih sistemih, ki spadajo v enega od treh virov: zunanje bonitetne agencije (oziroma zunanje bonitetne institucije), interni bonitetni sistemi nacionalnih centralnih bank ter interni bonitetni sistemi nasprotnih strank.

Potem ko je bila družba Scope Ratings GmbH leta 2023 sprejeta kot peta zunanja bonitetna institucija, se je leta 2024 zaključil proces integriranja bonitetnih ocen v Eurosistemovo IT infrastrukturo. Eurosistem je 16. decembra 2024 začel uporabljati bonitetne ocene, ki jih je pripravila družba Scope Ratings GmbH, za ocenjevanje kreditne kakovosti tržnega finančnega premoženja, ki je zastavljeno kot zavarovanje v operacijah denarne politike. Te bonitetne ocene se zdaj uporabljajo skupaj z bonitetnimi ocenami že sprejetih zunanjih bonitetnih institucij (Morningstar DBRS, Fitch Ratings, Moody’s and S&P Global Ratings) ter vključujejo bonitetne ocene listinjenih vrednostnih papirjev, pri katerih je družba Scope Ratings GmbH med letom 2024 uspešno dosegla skladnost z zahtevami Eurosistema glede primernosti.

Svet ECB je tudi sklenil, da bo v splošni sistem zavarovanja terjatev pri izvajanju denarne politike uvedel statistične interne bonitetne sisteme nacionalnih centralnih bank v Eurosistemu. V odziv na pandemijo COVID-19 je Svet ECB aprila 2020 sklenil, da razširi nabor bonitetnih sistemov, ki jih je mogoče uporabljati v okvirih nacionalnih centralnih bank za dodatna bančna posojila, vključno z lastnimi konservativnimi pristopi nacionalnih centralnih bank k bonitetnim ocenam. Nekatere nacionalne centralne banke so nato začele uporabljati statistične interne bonitetne sisteme, ki ocenjujejo kreditno sposobnost nefinančnih družb kot dolžnikov/garantov dodatnih bančnih posojil v okviru začasnega sistema zavarovanja terjatev (glej razdelek 2.2.4), pri čemer uporabljajo predvsem kvantitativne metodologije, poleg rednih internih bonitetnih sistemov, pri katerih je potrebna tudi strokovna presoja. Svet ECB je 19. decembra 2024 odobril harmoniziran okvir za statistične interne bonitetne sisteme, tako da bodo ti sistemi v splošnem sistemu zavarovanja terjatev sprejeti kot dodaten vir bonitetnih ocen.^[25] Pri vseh trenutno obstoječih statističnih internih bonitetnih sistemih je treba zagotoviti, da bodo skladni s harmoniziranim okvirom. Statistični interni bonitetni sistemi prispevajo k temu, da je na voljo širok nabor zavarovanj, vključno z zavarovanji v obliki bančnih posojil podjetniškemu sektorju, zlasti malim in srednje velikim subjektom.

Upravljanje tveganj pri nakupih vrednostnih papirjev v okviru programov APP in PEPP

Leta 2024 se je glavnica zapadlih vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP še naprej ponovno investirala, in sicer sprva v celoti in zatem deloma, medtem ko se zapadli vrednostni papirji v okviru programa APP od sredine leta 2023 niso več ponovno investirali (glej razdelek 2.2.1). Oba programa, ki se izvajata za namene denarne politike, sestavljajo različni razredi finančnega premoženja, in sicer dolžniški vrednostni papirji javnega in podjetniškega sektorja ter listinjeni vrednostni papirji in krite obveznice. Finančna tveganja v zvezi s temi programi se upravljajo na podlagi posebnega okvira obvladovanja finančnih tveganj, ki upošteva cilje vsakega od programov ter profil tveganosti različnih razredov vrednostnih papirjev. Okvir za vsakega od programov sestavljajo kriteriji primernosti, ocena kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda, vrednotenje, referenčne vrednosti nakupov ter omejitve. Enako kot v fazi neto nakupov se bo še naprej uporabljal tudi pri imetjih, in sicer tako dolgo, dokler bodo ostala v bilanci stanja Eurosistema. Glavni elementi okvira, kot so povzeti v razdelku 2.3 v Letnem poročilu ECB 2022 v tabeli 2.1, so še vedno veljavni.

Okvir 2
Revizija operativnega okvira v letu 2024

Operativni okvir ECB je sklop instrumentov in postopkov, ki med drugim vključuje tržne operacije in odprti ponudbi, prek katerih se uresničuje naravnanost denarne politike, ki jo določa Svet ECB. Namen operativnega okvira je usmerjati kratkoročne obrestne mere na denarnem trgu tako, da se gibljejo čim bolj skladno z obrestnimi merami denarne politike, ki jih je določil Svet ECB, s čimer se uresničuje nameravana naravnanost denarne politike.

ECB je decembra 2022 napovedala revizijo operativnega okvira, da bi zagotovila njegovo nadaljnjo ustreznost v okolju postopnega zmanjševanja likvidnosti, ko se je Eurosistemova bilanca stanja normalizirala. S trenutnim obsegom vrednostnih papirjev za namene denarne politike se bančnemu sistemu zagotavlja obsežna raven presežne likvidnosti (graf A).

Graf A

Gibanja v bilanci stanja Eurosistema

(v bilijonih EUR)

Svet ECB je 13. marca 2024 sprejel sklop načel, ki bodo usmerjala izvajanje denarne politike v prihodnosti. Ta načela se nanašajo na uspešnost in učinkovitost operativnega okvira pri uresničevanju želene naravnanosti denarne politike, na zanesljivost v različnih konfiguracijah denarne politike ter v različni finančnih in likvidnostnih okoljih, na fleksibilnost pri izpolnjevanju potreb velikega in raznolikega bančnega sektorja v euroobmočju ter na skladnost z nemotenim in pravilnim delovanjem trgov (načelo odprtega tržnega gospodarstva). V kolikor so različne konfiguracije operativnega okvira enako primerne za uspešno izvajanje naravnanosti denarne politike, bi moral operativni okvir omogočati ECB, da zasleduje tudi sekundarni cilj, ki je podpiranje splošnih ekonomskih politik v Evropski uniji – zlasti prehoda v zeleno gospodarstvo – brez poseganja v primarni cilj ECB, da vzdržuje cenovno stabilnost.

V skladu s temi načeli se je Svet ECB dogovoril o naslednjem sklopu ključnih parametrov in značilnosti operativnega okvira.

• Svet ECB bo naravnanost denarne politike še naprej usmerjal z obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita.
• Eurosistem bo likvidnost zagotavljal s širokim naborom instrumentov.
• Operacije glavnega refinanciranja so bodo še naprej izvajale v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo. Imele bodo osrednjo vlogo pri zadovoljevanju likvidnostnih potreb bank in njihova uporaba s strani nasprotnih strank je pomemben element za nemoteno izvajanje denarne politike.
• Trimesečne operacije dolgoročnejšega refinanciranja se bodo še naprej izvajale v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo.
• Z začetkom veljavnosti 18. septembra 2024 bo obrestna mera v operacijah glavnega refinanciranja prilagojena tako, da bo razmik med to obrestno mero in obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita znašal 15 bazičnih točk. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila bo prilagojena tako, da bo razmik med to obrestno mero in obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja ostal nespremenjen na ravni 25 bazičnih točk.
• Nove strukturne operacije dolgoročnejšega refinanciranja in strukturni portfelj vrednostnih papirjev bodo uvedeni v poznejši fazi, ko se bo bilanca stanja Eurosistema ponovno začela trajno povečevati, upoštevajoč obstoječa imetja obveznic.
• Stopnja za določanje obveznih rezerv bank ostaja nespremenjena na ravni 1%. Obrestovanje obveznih rezerv ostaja nespremenjeno na ravni 0%.
• Za operacije refinanciranja se bo vzdrževal širok sistem zavarovanja terjatev.

Na podlagi pridobljenih izkušenj bo Svet ECB ključne parametre operativnega okvira ponovno pregledal v letu 2026 ter je pripravljen že prej prilagoditi zasnovo in parametre operativnega okvira, če bo to potrebno, da se bo denarna politika lahko še naprej izvajala v skladu s sprejetimi načeli.

3 Evropski finančni sektor: velike ranljivosti na področju finančne stabilnosti v volatilnem okolju

Leta 2024 so tveganja in ranljivosti na področju finančne stabilnosti v euroobmočju ostala povečana, pri čemer se je zaskrbljenost preusmerila od vztrajno visoke inflacije k porastu tveganj, da bo gospodarska rast nižja. Poleg tega so naraščala geopolitična tveganja in negotovost glede ekonomskih politik, zato se je povečala verjetnost, da se bodo dogodki v repu porazdelitve uresničili. Zaradi tega so si nacionalni organi prizadevali zagotoviti dovolj manevrskega prostora za makrobonitetno politiko, da se nevtralizirajo vsa tveganja, ki bi se lahko uresničila. Ob tem so banke oblikovale blažilnike, ki jih je mogoče sprostiti, kar je omogočila povečana dobičkonosnost bank, to pa je prispevalo k ohranjanju odpornosti bank po napredku, doseženem v prejšnjih letih, in stalnem nadzorniškem delu. Precejšen napredek je bil dosežen pri dokončanju zanesljivega regulativnega okvira za finančni sektor – zlasti prenos končnega svežnja reform Basel III v bančno zakonodajo EU ter pripravljalno delo v zvezi z nebančnim finančnim posredništvom in unijo kapitalskih trgov.

3.1 Okolje finančne stabilnosti v letu 2024

Ranljivosti na področju finančne stabilnosti v euroobmočju so v letu 2024 ostale povečane, pri čemer so se glavna tveganja preusmerila od zaskrbljenosti zaradi vztrajno visoke inflacije k strahovom glede gospodarske rasti. Ko se je rast cen življenjskih potrebščin umirila, se je cikel obrestnih mer v euroobmočju in več drugih večjih razvitih gospodarstvih obrnil. Nižje referenčne obrestne mere so prispevale k splošnemu znižanju stroškov financiranja, vseeno pa so še vedno obstajale določene ranljivosti, povezane z omejeno sposobnostjo nekaterih posojilojemalcev, da servisirajo dolg. Ranljivost držav se je v nekaterih državah euroobmočja povečala zaradi javnofinančnih izzivov in zaskrbljenosti, da nizka produktivnost prispeva k šibki gospodarski rasti. Obenem so naraščala tudi geopolitična tveganja in negotovost glede ekonomskih politik. Kljub temu in kljub kratkotrajnim obdobjem volatilnosti so finančni trgi in bančni sistem ostali trdni. Vseeno pa so te epizode volatilnosti opozorile na temeljne ranljivosti finančnega sistema ob neugodni dinamiki. Zaradi tega ostajajo obeti za finančno stabilnost v euroobmočju nestabilni.

Ranljivost držav, ki je bila v euroobmočju kot celoti sicer še omejena, se je v nekaterih državah leta 2024 povečala. Pojavila se je zaskrbljenost glede vzdržnosti državnega dolga, in sicer zaradi negotovosti glede geopolitičnih dogajanj in ekonomskih politik ter visoke ravni državnega dolga in primanjkljaja v nekaterih državah ob počasni trendni rasti. To je privedlo do povečanja razmikov v donosnosti državnih obveznic nekaterih držav – predvsem Francije po poletnih volitvah in obdobju politične negotovosti – in nazadnje do znižanja bonitetnih ocen proti koncu leta. Zaradi zaskrbljenosti glede rasti in produktivnosti v euroobmočju v srednjeročnem obdobju bi se lahko zaradi visokih stroškov zadolževanja in šibkih javnofinančnih temeljev zmanjšal fiskalni manevrski prostor držav, ki bi podpiral gospodarstvo ob prihodnjih negativnih šokih. Poleg tega bi povečanje referenčne donosnosti državnih obveznic lahko imelo posledice za širše gospodarstvo.

Podjetniški sektor v euroobmočju je leta 2024 na splošno ostal odporen. Visoke obrestne mere so še naprej negativno vplivale na dobičkonosnost, zato se je v nekaterih sektorjih in državah precej povečalo število neplačil, čeprav so stopnje neplačila ostale nizke. Zdi se, da je bila sposobnost malih in srednje velikih podjetij (MSP), da servisirajo dolg, še posebej ranljiva na upočasnjevanje gospodarske aktivnosti in visoke stroške zadolževanja. Obenem je sektor poslovnih nepremičnin tekom leta utrpel nadaljnje izgube zaradi cikličnih in strukturnih izzivov. Vendar zaradi razmeroma majhnega obsega tega sektorja morebiten sistemski vpliv na bančni sektor ni bil velik.

V sektorju gospodinjstev v euroobmočju so se ranljivosti zmanjšale zaradi nižje ravni zadolženosti, odpornih trgov dela, močne rasti dohodka in visoke stopnje varčevanja. Vseeno pa je bila sposobnost gospodinjstev z nizkimi dohodki in tistih s hipotekarnimi posojili s spremenljivo obrestno mero, da servisirajo dolg, zmanjšana in bi lahko bila še dodatno oslabljena, če bi se rast upočasnila in bi se razmere na trgih dela poslabšale. Trgi stanovanjskih nepremičnin so ostali stabilni, a so tveganja vztrajala na tistih trgih, kjer je bila raven hipotekarnega dolga povišana, in na trgih precenjenih nepremičnin.

Na finančnih trgih v euroobmočju in po svetu je bilo v letu 2024 zabeleženih več epizod volatilnosti zaradi povečane makro-finančne in geopolitične negotovosti. Čeprav je bilo prelivanje posledic v euroobmočje omejeno, so te epizode opozorile na temeljne ranljivosti na finančnih trgih. Rekordno nizke premije za tveganje lastniškega kapitala in majhni razmiki v donosnosti podjetniških obveznic kažejo, da bi vlagatelji lahko podcenjevali verjetnost neugodnih scenarijev. Poleg tega se je zaradi velike koncentracije tržne kapitalizacije peščice ameriških tehnoloških podjetij pojavila zaskrbljenost glede napihnjenih cen finančnega premoženja v povezavi z umetno inteligenco, portfelji pa so postali bolj ranljivi na nenadne popravke tečajev in dinamiko širjenja negativnih vplivov (glej okvir 3). Ker se je integracija svetovnih delniških trgov poglabljala, je bilo tržno razpoloženje do tveganja zelo občutljivo na negativna presenečenja, zato se je povečala možnost nenadnih popravkov na trgih in prelivanja negativnih učinkov na svetovni ravni.

Od začetka leta 2023 je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) v bankah euroobmočja znašal okrog 15%, zato so imele banke trdne temelje za ohranjanje odpornosti v več obdobjih negotovosti v letih 2023 in 2024. Čeprav so bile leta 2024 v portfeljih MSP in poslovnih nepremičnin v nekaterih državah euroobmočja zabeležene izgube, je delež nedonosnih posojil ostal blizu zgodovinsko nizke ravni, bankam pa so trdni kapitalski in likvidnostni blažilniki omogočali, da so brez težav krile vse izgube. Banke so še naprej beležile tudi močno rast dobičkonosnosti, h kateri so med drugim prispevale visoke neto obrestne marže in nižji stroški poslovanja.

Sektor nebančnega finančnega posredništva je leta 2024 ostal odporen proti obdobjem volatilnosti na trgih in je še naprej podpiral tržno financiranje v euroobmočju v vseh kategorijah kreditnega tveganja. Vseeno pa so zaskrbljenost še vedno vzbujale ranljivosti, povezane s koncentriranimi izpostavljenostmi, likvidnostnimi neskladji in velikim finančnim vzvodom v nekaterih delih sektorja investicijskih skladov. Šoki zaradi vrednotenja bi lahko privedli do nenadnih odlivov iz skladov in do pozivov h kritju, kar bi okrepilo neugodno tržno dinamiko in povzročilo prelivanje v druge dele finančnega sistema. To tveganje je ostalo še posebej relevantno, ker so bili nebančni portfelji izpostavljeni povečanemu kreditnemu tveganju v okolju geopolitične negotovosti in umirjanja gospodarske rasti.

Na finančno stabilnost je še naprej negativno vplivalo več strukturnih problemov, vključno s podnebnimi tveganji in pomanjkljivostmi na področju kibernetske varnosti, kar bi lahko okrepilo obstoječe ranljivosti. Poleg tega je vse večja geopolitična fragmentacija vzbujala zaskrbljenost glede obrata v doslej doseženi gospodarski, trgovinski in finančni integraciji na svetovni ravni. Takšne strukturne ranljivosti terjajo previdnost, ker se z njimi povečuje možnost nadaljnje volatilnosti, zlasti če bi se uresničile v obdobju ciklične šibkosti in bi povzročile negativne povratne učinke.

3.2 Makrobonitetna politika: zagotavljanje odpornosti v času zaviralnih dejavnikov in negotovosti

ECB ima nalogo oceniti makrobonitetne kapitalske ukrepe, ki jih predlagajo nacionalni organi za banke v državah, sodelujočih v enotnem mehanizmu nadzora (EMN). Pomembno je opozoriti, da ima tudi pooblastila, da po potrebi uporabi strožje kapitalske ukrepe. ECB ob natančnem spremljanju naravnanosti nacionalnih makrobonitetnih politik v letu 2024 ni ugotovila potrebe po strožjih ukrepih, ker je več držav že izvedlo nove makrobonitetne ukrepe, da bi se okrepila odpornost bančnega sistema proti nakopičenim ranljivostim in navzdol usmerjenim tveganjem.

Bistveno ostaja ohranjanje odpornosti finančnega sistema

Svet ECB je junija 2024 objavil izjavo, v kateri je nacionalne makrobonitetne organe pozval, naj vzdržujejo sedanje zahteve po kapitalskih blažilnikih, da se ohrani odpornost bančnega sektorja in zagotovi razpoložljivost blažilnikov v primeru, da se poslabšajo razmere v bančnem sektorju ali makro-finančne razmere. V izjavi je bilo izpostavljeno tudi, da je v nekaterih državah še vedno zaželeno nadgrajevanje zahtev po kapitalskih blažilnikih, ki jih je mogoče sprostiti, da bi se odpravile ranljivosti in povečal makrobonitetni manevrski prostor, medtem ko so bila ob aktualnih razmerah v bančnem sektorju tveganja procikličnosti omejena. Svet ECB je nacionalne organe prav tako pozval, naj ohranijo obstoječe ukrepe, usmerjene na posojilojemalce, da bi ohranili zdrave in vzdržne kreditne standarde. Decembra 2024 je ECB izboljšala okvir za ocenjevanje kapitalskih blažilnikov drugih sistemsko pomembnih institucij (DSPI), da bi se upoštevala sistemska pomembnost DSPI v bančni uniji kot celoti. Izboljšana metodologija določanja najnižje ravni kapitalskih blažilnikov naj bi se začela v celoti izvajati do 1. januarja 2028.^[26]

V tem kontekstu so nacionalni organi leta 2024 še naprej zaostrovali makrobonitetno politiko, da bi se okrepila odpornost bank, pri čemer so vse države v bančni uniji do konca leta implementirale takšno ali drugačno obliko zahteve po blažilnikih, ki jih je mogoče sprostiti. K temu sta prispevala dobičkonosnost in razpoložljivi kapital bank, ki sta v povprečju ostala visoka. Leta 2024 so tri države v euroobmočju napovedale uvedbo proticikličnega kapitalskega blažilnika, ena država pa je napovedala uvedbo blažilnika sistemskih tveganj.^[27] To odraža tekoča prizadevanja številnih nacionalnih organov, da povečajo makrobonitetni manevrski prostor v obliki kapitalskih blažilnikov, ki jih je mogoče sprostiti, tudi kadar ciklična tveganja v domači državi ne kažejo na povečana tveganja.^[28] Nekatere države so v posameznih institucijah poleg tega prilagodile tudi raven blažilnikov, ki jih morajo imeti druge sistemsko pomembne institucije, potem ko se je 1. januarja 2024 začela v celoti izvajati metodologija določanja najnižje ravni blažilnikov za DSPI. Dve državi sta poleg kapitalskih ukrepov napovedali tudi izvajanje ukrepov, usmerjenih na posojilojemalce, s čimer se je število držav, ki so uvedle takšne ukrepe, povečalo na 17.^[29]

ECB je v letu 2024 obveščala javnost o svojih analizah in stališčih v zvezi z makrobonitetnimi politikami. V publikaciji o finančni stabilnosti iz maja in novembra je v poglavjih o makrobonitetni politiki izpostavila, da odločno podpira regulativne pobude, katerih cilj je ustvariti makrobonitetni manevrski prostor ter povečati učinkovitost in uspešnost makrobonitetnega okvira EU za banke.^[30] Še naprej je tudi analizirala, kakšne posledice za finančno stabilnost bi imele pravne pobude za izredno obdavčitev kreditnih institucij, svoje pomisleke glede tega pa je izpostavila v treh mnenjih.^[31] ECB je prav tako ponovila, kako pomembno je izboljšati makrobonitetni okvir za nebanke s ciljem, da te zagotavljajo stabilen vir financiranja v celotnem finančnem ciklu (glej razdelek 3.4).

Sodelovanje z Evropskim odborom za sistemska tveganja

ECB nudi prostore sekretariatu Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) in mu zagotavlja analitično, statistično, logistično in administrativno podporo.^[32] Poleg redne podpore je ECB v letu 2024 še naprej veliko prispevala k delu ESRB. Med drugim je sopredsedovala delovni skupini ESRB za instrumente, delovni skupini ESRB za analize in delovni skupini ESRB za stresno testiranje. Kompetence ECB za analiziranje in modeliranje so bile še posebej koristne pri delu delovne skupine za stresno testiranje, saj je razvila neugodni scenarij za stresni test 2025 na ravni EU, ki ga usklajuje Evropski bančni organ (EBA), in izvedla likvidnostni stresni test, ki je prvič zajel celoten finančni sistem EU. V povezavi s tem je ECB sopredsedovala tudi skupini, ki je pripravila okvir za spremljanje sistemskega likvidnostnega tveganja.

Poleg tega je ECB skupaj z ESRB pripravila poročilo o tem, da države članice pogosteje uporabljajo proticiklični kapitalski blažilnik za krepitev odpornosti v zgodnji fazi finančnega cikla, s čimer blažijo vpliv kreditnih krčev.^[33] ECB je prav tako še naprej podpirala delo ESRB v zvezi s širokim naborom tem, med katerimi so predvsem: (i) makrobonitetna orodja za kibernetsko odpornost;^[34] (ii) spremljanje ranljivosti, povezanih z nebančnim finančnim posredništvom;^[35] (iii) ranljivosti v sektorju poslovnih nepremičnin in nadaljnje delo v zvezi s priporočilom ESRB iz leta 2023 o poslovnih nepremičninah;^[36],[37] (iv) makrobonitetne posledice spreminjanja obrestnih mer; (v) posledice povečane negotovosti in novih tveganj za makrobonitetno politiko (predvsem v zvezi z geopolitičnimi, podnebnimi in tehnološkimi dogajanji). Obenem je skupina na visoki ravni za pregled delovanja ESRB opravila drugi pregled uredbe o ESRB,^[38] v okviru katerega je preučila delo in izkušnje ESRB v zadnjem desetletju. Skupina je pripravila predloge za izboljšanje sposobnosti ESRB za makrobonitetni nadzor, in sicer predvsem z bolj celostno oceno sistemskega tveganja, pri kateri bi se upoštevale medsebojne povezave, soodvisnosti in učinki prelivanja.^[39] Podrobnejše informacije so na spletnem mestu ESRB in v letnih poročilih odbora.

3.3 Mikrobonitetne aktivnosti za zagotavljanje varnosti in trdnosti posameznih bank

Evropske banke so ostale odporne v celotnem letu 2024. Banke pod neposrednim nadzorom ECB so vzdrževale trdno kapitalsko in likvidnostno pozicijo. V tretjem četrtletju 2024 je agregatni količnik CET1 znašal 15,72%, splošne likvidnostne razmere pa so ostale ugodne. V tretjem četrtletju 2024 je delež nedonosnih posojil znašal okrog 2,3%, kar je blizu zgodovinsko nizke ravni. Dobičkonosnost bank je ostala visoka, predvsem zaradi višjih obrestnih mer.

Kljub temu pa so se banke soočale z dolgotrajnim obdobjem vztrajnih geopolitičnih napetosti, ki sta jih zaznamovala velika negotovost in povečana volatilnost, ter z zahtevnimi razmerami na področju tveganj, vključno s podnebnimi in okoljskimi tveganji. Zato se je nadzorniško delo v ECB še naprej osredotočalo na učinkovitost funkcij notranjih kontrol in ureditve upravljanja ter na to, da imajo nadzorovane banke dovolj kapitala, da vzdržijo kredibilne neugodne scenarije.

V takšnih razmerah proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) v letu 2024 ni privedel do večjih sprememb v točkovnih ocenah bank ali skupnih zahtevah iz drugega stebra. Celotne kapitalske zahteve in napotki so se rahlo povečali na 15,6% tveganju prilagojene aktive (2023: 15,5%).^[40]

Bančni nadzor v ECB se je leta 2024 še naprej intenzivno osredotočal na upravljanje kreditnega tveganja, pri čemer je obravnaval pomanjkljivosti v okvirih po MSRP 9 ter izvajal ciljno usmerjene preglede portfeljev nepremičnin in MSP, da bi se ublažilo poslabšanje kakovosti aktive. Zaradi pomanjkljivosti pri agregiranju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih, ki ovirajo učinkovito sprejemanje odločitev, so se okrepila nadzorniška prizadevanja za izboljšanje informacijskih sistemov bank in odpravljanje ranljivosti na področju varnosti IT sistemov. Operativno tveganje in tveganje na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) sta ostala skrb zbujajoča, kar kaže, da je treba pospešiti proces digitalizacije in okrepiti kibernetsko odpornost. ECB je izvedla stresni test kibernetske odpornosti, ki je pokazal, da imajo banke vzpostavljene okvire za odzivanje in okrevanje, vseeno pa morajo nekatera področja še izboljšati. Kar zadeva podnebna in okoljska tveganja, je ECB še naprej spremljala, ali se banke držijo rokov, ki so bili postavljeni v letu 2022, in sicer da morajo do konca leta 2024 izpolnjevati vsa nadzorniška pričakovanja. Tako kot v letu 2023 so nadzorniškim pregledom sledili reden dialog, dopisi s povratnimi informacijami in po potrebi zavezujoče nadzorniške odločitve, ki predvidevajo periodične denarne kazni.^[41] ECB je uporabila tudi v prihodnost usmerjena orodja, s katerimi je ocenila usklajenost financiranja bank s podnebnimi cilji EU.

Tekom leta 2024 je bančni nadzor v ECB še naprej uporabljal agilen pristop na podlagi tveganj. Nadzorni odbor se je maja odločil začeti reformo procesa SREP z namenom, (i) da bi bile s krepitvijo večletnega pristopa ocene tveganj bolj osredotočene, (ii) da bi bile nadzorne dejavnosti bolje integrirane, (iii) da bi se uporabljal celoten nabor nadzorniških orodij, (iv) da bi se izboljšala komunikacija, (v) da bi bile metodologije stabilne ter (vi) da bi se več uporabljali informacijski sistemi in analitika. Poleg tega sta ECB in EBA ustanovila skupni odbor za poročanje bank, ki bi poenotil in integriral poročanje bančnega sektorja o podatkih, s čimer bi se povečala učinkovitost in znižali s tem povezani stroški.

Enotni mehanizem nadzora (EMN) je 6. novembra 2024 praznoval deseto obletnico. Ob tej priložnosti je bilo celo leto razglašeno za »leto integracije«, v tem času pa so potekali številni posebni dogodki, vključno z uvedbo prvega programa usposabljanja o EMN. Program je del usposabljanja, ki ga ponuja EMN, njegov namen pa je med drugim spodbujati kohezivno nadzorniško kulturo v celotnem evropskem bančnem nadzoru.

Cilji prednostnih nalog nadzora ECB v obdobju 2025–2027 so (i) okrepiti sposobnost bank, da ocenijo in obvladajo makro-finančne grožnje, predvsem geopolitične šoke; (ii) poskrbeti, da učinkovito in hitro odpravijo vztrajne pomanjkljivosti, ugotovljene v nadzorniških pregledih; (iii) zagotoviti bankam vse potrebno za soočanje z novimi izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije in uporabe novih tehnologij.

ECB je v okviru nadaljnjih prizadevanj za povečanje transparentnosti v letu 2024 ustrezno upoštevala pripombe, ki jih je prejela med javnim posvetovanjem o revidiranem vodniku za notranje modele. Končna različica revidiranega vodnika za notranje modele je bila nato objavljena februarja 2024. Tekom leta je ECB začela tudi javna posvetovanja o osnutku vodnika o upravljanju in kulturi tveganj, o vodniku o oddajanju storitev v oblaku ponudnikom storitev v oblaku in o revidiranih politikah o opcijah in diskrecijskih pravicah, ki so po pravu Unije na voljo nadzornim organom. Objavila je tudi celovito metodologijo za ocenjevanje obrestnega tveganja in tveganja spremembe kreditnih razmikov ter posodobila metodologijo SREP za operativno tveganje in tveganje na področju IKT. Poleg tega je ECB objavila dobre prakse glede prilagoditve modelskih rezultatov pri oblikovanju rezervacij po MSRP 9 in glede upravljanja likvidnostnega tveganja čez dan.

ECB je leta 2024 naložila sankcije trem bankam.^[42]

Svet ECB je 5. junija 2024 imenoval tri predstavnike ECB v Nadzorni odbor: Sharon Donnery, Pedro Machado and Patrick Montagner.

Podrobnejše informacije so na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru in v Letnem poročilu ECB o nadzornih dejavnostih 2024.

3.4 Prispevek ECB k evropskim in svetovnim regulativnim pobudam

V letu 2024 je bil dosežen precejšen napredek na področju izboljšanja regulativnega okvira za finančni sektor. ECB je prispevala k izvajanju končnega svežnja reform Basel III v EU in k predlogu za krepitev okvira EU za krizno upravljanje in jamstva za vloge. Pomemben napredek je bil dosežen tudi pri reguliranju kriptosredstev, kjer se je pozornost preusmerila k izvajanju predpisov, in pri projektu digitalnega eura. Obenem je ECB sodelovala v tekočih razpravah o politikah in v pripravah na nadaljnje zakonodajne aktivnosti v zvezi z nebančnim finančnim posredništvom in unijo kapitalskih trgov.

Pomembne spremembe regulativnega okvira za banke

Revidirana uredba o kapitalskih zahtevah^[43] in revidirana direktiva o kapitalskih zahtevah^[44] – ki se imenujeta tudi bančni sveženj EU – sta bili uradno sprejeti in 19. junija 2024 objavljeni v Uradnem listu Evropske unije. S tema dvema zakonodajnima aktoma je bil v zakonodajo EU prenesen končni sveženj reform Basel III, s čimer se je še povečala odpornost bančnega sistema EU proti različnim tveganjem. Razširil se je tudi nabor nadzornih orodij, ki zdaj vključuje obravnavo podnebnih in drugih trajnostnih tveganj. ECB je k bančnemu svežnju prispevala svoje strokovno znanje v okviru trialoga med Evropsko komisijo, Svetom EU in Evropskim parlamentom. Prav tako je podpirala in še naprej podpira regulatorje, predvsem EBA, ki začenjajo izvajati elemente bančnega svežnja, na primer prek posvetovalnih procesov o relevantnih izvedbenih tehničnih standardih in regulativnih tehničnih standardih. Zaradi enake obravnave vseh institucij je bilo izvajanje baselskih pravil o tržnem tveganju v EU – da bi poročanje o temeljnem pregledu trgovalne knjige postalo regulativna zahteva – preloženo na januar 2026.

Evropski parlament in Svet Evropske unije sta tekom leta 2024 na podlagi zakonodajnega predloga Evropske komisije iz aprila 2023 sprejela ločeni stališči o reformi okvira za krizno upravljanje bank in jamstva za vloge. Cilji zakonodajnega predloga so bili med drugim razširitev obsega reševanja, da bi vključevalo manjše in srednje velike banke, ter zagotavljanje orodij, ki bi omogočila uporabo sistemov jamstva za vloge pri kriznem upravljanju. Izid pogajanj v okviru trialoga naj bi zagotovil, da bodo ti cilji izpolnjeni, ter nadalje okrepil okvir EU za krizno upravljanje bank in jamstva za vloge.

Izvajanje regulativnega okvira za kriptosredstva

ECB je v letu 2024 podpirala dokončanje in izvajanje regulativnega okvira za kriptosredstva na ravni EU in na mednarodni ravni. Na ravni EU je ECB prispevala k tehničnim standardom in smernicam za uredbo o trgih kriptosredstev,^[45] ki sta jih usklajevala EBA in Evropski organ za vrednostne papirje in trge. ECB je sprejela tudi mnenje o predlagani uredbi in direktivi o plačilnih storitvah in storitvah elektronskega denarja s ciljem, da bi zagotovila ustrezne varovalke in določila zahteve glede skrbnega in varnega poslovanja za e-denarne žetone, ter pozvala k presoji vplivov, ki jih imajo storitve v zvezi z dajanjem posojil v kriptosredstvih.^[46] V mednarodnih forumih, kot je na primer Odbor za finančno stabilnost (FSB), se je pozornost preusmerila k spodbujanju in spremljanju izvajanja regulativnega odziva na kriptosredstva. Tako je ECB prispevala k poročilu FSB in MDS o uresničevanju časovnega načrta za izvajanje politike skupine G20 o kriptosredstvih. Sodelovala je tudi pri analizi žetonizacije in njenih posledic za finančno stabilnost, ki jo je izvedel FSB.

Podpora napredku pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov in krepitev regulativnega okvira za nebančno finančno posredništvo

Skozi vse leto je unija kapitalskih trgov dobivala nov zagon s številnimi poročili na visoki ravni, ki so izpostavljala, kako pomembna je mobilizacija kapitalskih trgov za poglobitev enotnega trga in zagotavljanje ustreznega financiranja inovativnim in produktivnim podjetjem v Evropi.^[47] ECB je v razpravi o usmeritvah politik sodelovala tako, da je v izjavi Sveta ECB o napredku pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov določila prednostne naloge. Poleg tega je v različnih publikacijah in govorih predstavila tri ključne prihodnje cilje za unijo kapitalskih trgov, in sicer (i) zagotoviti evropske varčevalne produkte, ki so dostopni, pregledni in cenovno ugodni, tako da večji delež evropskih prihrankov pride na kapitalske trge; (ii) spodbujati konsolidacijo okolja trgovanja in okolja po opravljenem trgovanju; (iii) razviti ekosistem financiranja za inovativna podjetja, predvsem tvegani kapital, ki v Evropi zaostaja.^[48] ECB je prispevala tudi k infrastrukturi unije kapitalskih trgov (glej poglavje 4). Poleg tega je sodelovala v razpravah Euroskupine o prihodnosti evropskih kapitalskih in finančnih trgov ter prispevala k ciljno usmerjenemu posvetovanju o delovanju okvira EU za listinjenje, ki ga je organizirala Evropska komisija in mu bo po pričakovanjih sledilo zakonodajno ukrepanje.

ECB je poleg tega še naprej izpostavljala, kako pomembno je odpravljati strukturne ranljivosti v sektorju nebančnega finančnega posredništva in izboljševati relevanten okvir politik z makrobonitetnega vidika. Poudarila je tudi, da je treba nadaljevati celovito in hitro izvajanje mednarodnih priporočil, ki so namenjena odpravljanju likvidnostnega tveganja v odprtih skladih in skladih denarnega trga. ECB je prispevala k odzivu Eurosistema na posvetovanje Evropske komisije o makrobonitetnih politikah za nebančno finančno posredništvo.^[49] Sodelovala je tudi pri delu FSB na področju politike o likvidnostni pripravljenosti na pozive h kritju in k predložitvi dodatnega zavarovanja pri nebančnih tržnih udeležencih ter aktivno prispevala k sedanjemu oblikovanju politik za odpravljanje tveganj, ki izhajajo iz finančnega vzvoda v nebančnem finančnem posredništvu.^[50]

Okvir 3
Gibanje tveganja koncentracije v delniških skladih euroobmočja

Leta 2024 se je precej povečalo tveganje koncentracije v delniških skladih euroobmočja

Tveganje koncentracije se pojavi, kadar imajo skladi velik delež svojih naložb v le nekaj velikih subjektih, geografskih regijah ali gospodarskih sektorjih. Analiza imetij lastniških vrednostnih papirjev v investicijskih skladih kaže, da je bilo skoraj 30% njihovega celotnega portfelja lastniških vrednostnih papirjev nefinančnih družb konec leta 2024 skoncentriranih v samo 25 podjetjih (graf A, slika a). To odraža dejstvo, da je precej večji delež portfelja dodeljen največjim pozicijam v skladih, pri čemer je več kot 3% vseh imetij lastniških vrednostnih papirjev nefinančnih družb investiranih v samo eno delnico (graf A, slika b).

Graf A

Koncentracija imetij lastniških vrednostnih papirjev v investicijskih skladih euroobmočja tekom časa

a) Delež imetij lastniških instrumentov nefinančnih družb v investicijskih skladih, razporejenih k 25 največjim izdajateljem

(odstotek imetij lastniških instrumentov nefinančnih družb)

b) Sprememba koncentracije pri 25 največjih nefinančnih družbah izdajateljicah lastniških instrumentov v imetju investicijskih skladov

(odstotek imetij lastniških instrumentov nefinančnih družb)

Povečevanje koncentracije portfeljev je odražalo tako spremembe naložbenih strategij kot tudi spremembe v vrednotenju

K naraščanju tveganja koncentracije v zadnjih letih sta prispevala predvsem vse večja priljubljenost strategij pasivnega investiranja in visoka rast tečajev delnic ameriških tehnoloških podjetij. Cilj pasivnega investiranja je posnemati rast celotnega trga. To pomeni, da pasivno upravljani investicijski skladi običajno posnemajo sestavo borznih indeksov, zato so njihovi portfelji nagnjeni k večjim izdajateljem, vključenim v glavne referenčne indekse. Zato je sestava pozicij največjih delniških skladov euroobmočja v letu 2024 vse bolj odražala prevladujoč položaj nekaj velikih ameriških tehnoloških podjetij na svetovnih delniških trgih (graf B, slika a). Zaradi precejšnjega zvišanja tečajev takšnih delnic tekom leta se je povečala njihova relativna vrednost v portfeljih, hkrati pa je to pritegnilo primerljivo večje tokove v tehnološke sklade kot v druge delniške sklade (graf B, slika b).

Graf B

Premik k ameriškim delnicam in delniškim skladom, ki se osredotočajo na tehnološka podjetja

a) Sestava 25 največjih izdajateljev, ki so nefinančne družbe, v investicijskih skladih euroobmočja, po sedežu izdajatelja

(v odstotkih)

b) Kumulativne spremembe v tokovih delniških skladov euroobmočja in neto vrednost aktive v letu 2024, po vrsti sklada

(odstotek skupne neto aktive)

Zaradi velike koncentracije so portfelji ranljivi na nenadne popravke tečajev in dinamiko širjenja negativnih vplivov

Šoki v podjetju ali sektorju, v katerem so močno skoncentrirani portfelji investicijskih skladov, lahko privedejo do občutnih odhodkov iz vrednotenja v celotnem skladu in spodbudijo vlagatelje, da prodajo svoje delnice sklada. Zato bi morali investicijski skladi hitro unovčiti naložbe, da bi lahko krili odlive. Zaradi tega se tečaji takšnih delnic lahko še bolj znižajo in se okrepi navzdol usmerjena spirala. Poleg tega se povečuje tudi tveganje širitve negativnih finančnih vplivov, ker se ustvarjajo pritiski na cene finančnega premoženja, na katerega šok prvotno ni vplival, kar bi lahko privedlo do širših motenj na trgu. Leta 2024 se je tveganje nenadnih popravkov tečajev delnic povečalo zaradi večjega geopolitičnega tveganja, makroekonomske negotovosti in zaskrbljenosti glede previsokih vrednotenj na nekaterih delniških trgih. Zato je krepitev odpornosti sektorja investicijskih skladov proti takšnim šokom vse pomembnejša za ohranitev širše finančne stabilnosti.

4 Nemoteno delovanje tržnih infrastruktur in plačil

Eurosistem ima osrednjo vlogo pri razvijanju, delovanju in pregledovanju tržnih infrastruktur in plačil. Leta 2024 se je promet povečal pri vseh storitvah v sistemu TARGET, ki jih upravlja Eurosistem, še dodatno pa so bile razvite njegove funkcionalnosti, vključno s storitvami poravnave v več valutah. Da bi Eurosistem izboljšal digitalizacijo plačil malih in velikih vrednosti ter trgov vrednostnih papirjev, je postavil temelje za morebitno izdajo digitalnega eura in uspešno zaključil raziskovalno delo o uporabi tehnologije razpršene evidence za transakcije velikih vrednosti, ki se poravnajo v centralnobančnem denarju. Nove kibernetske grožnje so bile obravnavane z operativnega in nadzornega vidika. Začelo se je delo za izboljšanje globalnih čezmejnih/medvalutnih plačil s ciljem, da se podpre vzpostavitev hitrejšega, cenejšega, bolj transparentnega in dostopnejšega svetovnega plačilnega ekosistema.

4.1 Storitve v sistemu TARGET

Storitve v sistemu TARGET obsegajo tri storitve poravnave: T2, tj. sistem bruto poravnave v realnem času za plačilne transakcije v eurih, ki podpirajo operacije denarne politike Eurosistema, ter za medbančne transferje in komercialna plačila; TARGET2-Securities (T2S), tj. enotna platforma za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji po celotni Evropi; TIPS, tj. poravnava takojšnjih plačil v sistemu TARGET, kjer so takojšnja plačila poravnana v centralnobančnem denarju.

ECB je v letu 2024 dosegla znaten napredek pri razvoju vseh storitev v sistemu TARGET. Intenzivno si je prizadevala, da okrepi sposobnost okrevanja sistemov T2 in T2S v primeru večjega incidenta (vključno s kibernetskim napadom) ter nadalje izboljša funkcionalnosti storitev v sistemu TARGET zaradi izpolnjevanja novih potreb trga. Za ohranitev avtomatizirane obdelave v okviru čezmejnih plačil so bila sporočila T2 nadgrajena v skladu z najnovejšim razvojem tržnih standardov za sisteme plačil velikih vrednosti (t. i. HVPS Plus). Med pomembnimi dosežki T2S so celovita uvedba novih storitev poročanja, razširitev funkcionalnosti za poravnavo transakcij s centralnimi depotnimi družbami zunaj platforme T2S, nadaljnji razvoj storitev upravljanja denarnih sredstev za sodelujoče banke in nadaljevanje dela v pripravah na prihodnjo integracijo novih trgov za končne vlagatelje. Poleg tega so imeli organi upravljanja T2S ključno vlogo pri kritičnih politikah in regulativnih pobudah, kot sta prihodnje skrajšanje cikla poravnave vrednostnih papirjev v EU (na T+1) in pregled disciplinskega režima pri poravnavi, s poudarkom na izboljšanju kaznovalnega mehanizma za večjo učinkovitost. Napredek pri razvoju vseh storitev v sistemu TARGET je prinesel znatno povečanje učinkovitosti na trgu.

Funkcija poravnave v več valutah v sistemu TARGET omogoča storitve poravnave v valutah, ki niso euro, na podlagi odločitve zadevnih centralnih bank. Do leta 2024 se je ta funkcija uporabljala samo v sistemu T2S za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji v danskih kronah. Od februarja 2024 se ta funkcija uporablja tudi v TIPS za poravnavo takojšnjih plačil v švedskih kronah. Uporabljala se bo tudi, ko bo poravnava plačil v danskih kronah začela delovati v T2 in TIPS aprila 2025.

Eurosistem poleg treh storitev poravnave (T2, T2S in TIPS) razvija tudi novo storitev TARGET, in sicer sistem za upravljanje zavarovanj v Eurosistemu (ECMS), ki bo omogočil upravljanje premoženja, zastavljenega kot zavarovanje v kreditnih operacijah Eurosistema v vseh državah euroobmočja. Začetek delovanja sistema ECMS je bil z novembra 2024 prestavljen na junij 2025, da bi imeli uporabniki več časa za dokončanje testiranja funkcij ECMS v stabilnem okolju.

V letu 2024 se je promet povečal v vseh storitvah v sistemu TARGET. V T2 je bilo v povprečju poravnanih 421.875 plačil na dan, kar je 3,2% več kot leto prej, k čemur so prispevala predvsem komercialna plačila. V T2S je povprečno dnevno število poravnav znašalo 791.416 transakcij, kar predstavlja 13,1-odstotno povečanje, ki je izhajalo iz vseh tržnih segmentov in udeležencev. Nadaljnja rast števila udeležencev v sistemu TIPS in začetek operacij poravnave v prvi valuti, ki ni euro, v februarju (glej zgoraj) sta v letu 2024 privedla do znatnega povečanja števila plačil v sistemu TIPS. Kar zadeva število transakcij v eurih, je dnevno povprečje naraslo z 963.894 plačil v decembru 2023 na 1.657.421 v decembru 2024. (+72,0%). Število plačil v švedskih kronah je od februarja 2024 do konca leta znašalo povprečno 2.686.745 na dan.

4.2 Inovacije in integracija na področju tržne infrastrukture in plačil

Svet ECB je 18. julija 2024 odobril politiko Eurosistema o dostopu nebančnih ponudnikov plačilnih storitev do vseh plačilnih sistemov, ki jih upravljajo centralne banke v euroobmočju, in do računov pri centralnih bankah.^[51] Politika kot splošno načelo določa, da se dostop do plačilnih sistemov, ki jih upravljajo centralne banke v euroobmočju, odobri nebančnim ponudnikom plačilnih storitev, ki izpolnjujejo vse zahteve za zmanjšanje tveganj. Eurosistem nebančnim ponudnikom plačilnih storitev ne bo ponudil dostopa do računov za namene varovanja sredstev strank, ampak imetje računa pri centralni banki pomeni, da se tam plasirajo sredstva, potrebna za izpolnitev poravnalnih obveznosti. Za odpravo pomislekov, ki jih imajo centralne banke z vidika finančne stabilnosti in denarne politike, bo Eurosistem določil najvišji dovoljeni znesek na računih nebančnih ponudnikov plačilnih storitev. Politika sledi sprejetju uredbe o takojšnjih plačilih,^[52] s katero se med drugim spreminja direktiva o dokončnosti poravnave,^[53] da bi se nebančnim ponudnikom plačilnih storitev omogočilo sodelovanje v določenih plačilnih sistemih. Eurosistem je začel politiko izvajati s sklepom Sveta ECB z dne 27. januarja 2025,^[54] junija 2025 pa bo sprejeta prenova smernice o sistemu TARGET^[55].

ECB je avgusta 2024 objavila harmonizirana pravila in ureditev za mobiliziranje in upravljanje finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje v Eurosistemovih kreditnih operacijah, kar pomeni korak k nadaljnji finančni integraciji v euroobmočju in uniji kapitalskih trgov.

Eurosistemova svetovalna skupina za tržne infrastrukture za vrednostne papirje in zavarovanje (AMI-SeCo) je v okviru podpore oblikovanju unije kapitalskih trgov še naprej spremljala skladnost nacionalnih trgov s harmonizacijskimi standardi T2S ter standardi enotnih evropskih pravil o upravljanju finančnega premoženja za zavarovanje terjatev (SCoRE) in evropskimi standardi korporacijskih dejanj. Poročilo o skladnosti korporacijskih dejanj za leto 2024 in poročilo SCoREBOARD za drugo polovico leta 2024 opozarjata na omejen napredek in zamude pri usklajevanju s standardi AMI-SeCo, čeprav naj bi bile po pričakovanjih številne preostale vrzeli odpravljene do junija 2025. Eno od gonil doseganja skladnosti je uporaba skupnega standarda sporočil, kot to zahtevajo standardi SCoRE, kar je ključnega pomena za izboljšanje avtomatizacije obdelave korporacijskih dejanj in tripartitnega upravljanja zavarovanj. Delovna skupina AMI-SeCo za strategijo migracije na ISO 20022 razvija strategijo za prehod celotnega trga na ISO 20022, ki je najnovejši razpoložljivi standard sporočanja.

Eurosistem je leta 2024 uspešno zaključil raziskovalno delo v zvezi s testiranjem uporabe tehnologije razpršene evidence v transakcijah velikih vrednosti, poravnanih v centralnobančnem denarju.^[56] V šestih mesecih je bilo testiranih 58 različnih primerov uporabe. Eurosistem je skupaj obdelal več kot 200 transakcij v skupni vrednosti 1,59 milijarde EUR. Pri raziskovalnem delu je sodelovalo 64 subjektov iz devetih držav, med njimi centralne banke, udeleženci na finančnih trgih in upravljavci tehnologije razpršene evidence.

Trenutno se analizirajo ugotovitve, ki bodo upoštevane v naslednjih korakih v zvezi z evropsko vizijo za prihodnost unije digitalnih kapitalskih trgov.^[57] Eurosistem je leta 2024 še naprej izmenjeval mnenja s trgom v posebni skupini za nove tehnologije poravnave transakcij velikih vrednosti.

Januarja 2024 se je začela izvajati storitev izdajanja EU. Ta storitev, ki jo uporablja Evropska komisija za varno, učinkovito in nevtralno izdajanje in poravnavo dolžniških vrednostnih papirjev v T2S, se že od začetka uporablja intenzivno in uspešno. Po pristopu nevtralnosti v okviru storitve izdajanja EU so bili prek centralne depotne družbe centralne banke Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique izdani dolžniški vrednostni papirji v vrednosti več kot 100 milijard EUR.

4.3 Projekt digitalnega eura

ECB je novembra 2023 začela dvoletno pripravljalno fazo v projektu digitalnega eura, da bi postavila temelje za morebitno izdajo digitalnega eura. Eurosistem je leta 2024 dosegel napredek pri ključnih mejnikih in redno obveščal o doseženem napredku. Prvo poročilo o napredku pri digitalnem euru je bilo objavljeno junija, drugo pa decembra. V okviru pripravljalne faze ECB pripravlja pravilnik o shemi digitalnega eura, ki bo bistven za standardizacijo načina uporabe in upravljanja digitalnega eura v euroobmočju. Skupina za razvoj pravilnika se je leta 2024 osredotočala na dve nalogi: revidirati prvi osnutek pravilnika in nadaljevati s pripravo dodatnih razdelkov s pomočjo sedmih novih delovnih področij v sklopu skupine za razvoj pravilnika.

Digitalni euro bo zasnovan na podlagi najnovejših tehnologij, tako da bo kibernetsko odporen in izpolnjeval potrebe uporabnikov. ECB je januarja objavila poziv k prijavi potencialnih ponudnikov komponent digitalnega eura in povezanih storitev ter uspela doseči napredek pri izbiri.

Septembra 2024 so bila opravljena nadaljnja eksperimentiranja in raziskave o uporabnikih, da bi se ugotovile preference uporabnikov. Med drugim so bile izvedene spletne ankete in razgovori s ciljnimi skupinami, kot so mali trgovci in ranljive skupine potrošnikov. Vzpostavljena so bila inovacijska partnerstva z javnimi in zasebnimi deležniki za testiranje »pogojnih plačil« in raziskovanje drugih inovativnih primerov uporabe.

ECB je dosegla napredek pri razvoju funkcionalnosti digitalnega eura brez spletne povezave, ki bi omogočale plačila brez internetne povezave, raven zasebnosti pa bi bila podobna kot pri gotovini. Raziskala je, kako namestiti funkcionalnost brez spletne povezave v naprave končnih uporabnikov ob upoštevanju tehnoloških, varnostnih in operativnih vidikov.

Sodelovanje z deležniki je bilo tudi v letu 2024 prednostna naloga, ECB pa je aktivno komunicirala z javnostjo, udeleženci na trgu in oblikovalci politik. Med drugim so potekali tehnični sestanki z Odborom za plačila malih vrednosti v eurih (ERPB), dvostranska srečanja z udeleženci na trgu ter ozaveščanje javnosti o projektu in spodbujanje transparentnosti prek seminarjev o digitalnem euru s civilnodružbenimi organizacijami.

ECB je v letu 2024 zagotavljala tehnično podporo v razpravah v Evropskem parlamentu in Svetu Evropske unije o predlogu Evropske komisije za uredbo o digitalnem euru, ki je bil objavljen junija 2023.

ECB je redno sodelovala tudi s sozakonodajalcema in tržnimi deležniki, da bi zagotovila najnovejše informacije o napredku pri projektu in zbrala povratne informacije o različnih elementih metodologije kalibriranja najvišjih vrednosti imetij.^[58] Čeprav bi bila omejitev imetij digitalnega eura določena bližje datumu uvedbe – da bi se upoštevale takratne gospodarske razmere – je ECB leta 2024 začela razvijati metodologijo, ki zajema denarne in ekonomske vidike, z namenom, da bi uravnotežila cilje iz osnutka zakonodaje: da digitalni euro postane plačilno sredstvo v splošni uporabi ter da se zaščiti finančna stabilnost in transmisija denarne politike. Posebna delovna skupina, v kateri so sodelovali strokovnjaki ECB ob podpori nacionalnih centralnih bank in pristojnih nacionalnih organov, je začela identificirati ključne dejavnike, ki vplivajo na kalibracijo najvišjih imetij, da bi se pripravila usklajena metodologija, ki bi te dejavnike upoštevala.

Svet ECB se bo do konca leta 2025 odločil, ali se bo začela izvajati naslednja faza v projektu digitalnega eura ali ne. Odločitev o izdaji digitalnega eura bo sprejeta šele po zaključku zakonodajnega okvira Evropske unije.

4.4 Pregled nad delovanjem sistemov in vloga centralne banke kot izdajateljice

Varno in učinkovito delovanje infrastruktur finančnih trgov in plačil v euroobmočju je še naprej prednostna naloga Eurosistema pri izvajanju pregleda nad delovanjem sistemov. Poleg tega Eurosistem kot centralna banka izdajateljica eura sodeluje v dogovorih o sodelovanju z drugimi pregledniki ali pristojnimi organi za infrastrukture finančnih trgov s pomembnimi aktivnostmi v eurih.

V zvezi s pregledom nad delovanjem storitev v sistemu TARGET je bila ključna prednostna naloga prva celovita ocena po konsolidaciji T2 in T2S leta 2023. Ocena, ki bo končana leta 2025, je bila osredotočena zlasti na spremljanje, kako funkcija upravljanja tveganj v sistemu TARGET izvaja okvir upravljanja tveganj ter okvir kibernetske odpornosti in informacijske varnosti. Ocene so bile opravljene tudi za sistemsko pomembne plačilne sisteme (SPPS) poleg T2, in sicer EURO1, STEP2-T in Mastercard Clearing Management System, in bodo ravno tako dokončane leta 2025, poleg nadaljnjega pregleda nad storitvami v sistemu TARGET in vseh sistemih SPPS.

Eurosistem je poleg tega pregledal uredbo ECB o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (uredbo o SPPS)^[59] in opredelil področja, ki jih je treba prenoviti. Prenovitev uredbe vključuje nove zahteve glede upravljanja, kibernetskega tveganja in zunanjega izvajanja ter spremembe opredelitve upravljavca SPPS, ki izjemoma vključuje tudi podružnico pravne osebe zunaj euroobmočja v euroobmočju. Oktobra 2024 se je začelo javno posvetovanje o načrtovani prenovitvi uredbe o SPPS, končna prenovljena uredba pa bo objavljena leta 2025.

Eurosistem je še naprej izvajal pregledniške aktivnosti, ki so zajemale elektronske plačilne instrumente, sheme in ureditve (PISA) v sklopu okvira PISA, ter zaključil vključevanje novih pregledanih subjektov in izvedel celovite ocene vseevropskih shem in ureditev pod pregledom. V drugi polovici leta 2024 se je pregledniška funkcija še naprej pripravljala na operativno izvajanje novih odgovornosti v skladu z uredbo o trgih kriptosredstev^[60].

Eurosistem je na področju kibernetske odpornosti revidiral strategijo kibernetske odpornosti in razširil njen obseg, tako da vključuje nadzorovane subjekte v okviru PISA. Poleg tega je Evropski sistem centralnih bank delal na reviziji okvira TIBER-EU, med drugim tudi zaradi uskladitve z regulativnimi tehničnimi standardi na podlagi uredbe o digitalni operativni odpornosti^[61] za penetracijsko testiranje na podlagi groženj.^[62] Prenovljen okvir TIBER-EU je bil objavljen februarja 2025.

Eurosistem je kot centralna banka izdajateljica eura prispeval k delu nadzornih kolegijev in kolegijev za reševanje v zvezi s centralnimi nasprotnimi strankami EU ter sodeloval pri tekočem nadzoru sistemsko pomembnih centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav. Kar zadeva poravnavo vrednostnih papirjev, je Eurosistem še naprej redno revidiral in ocenjeval centralne depotne družbe na podlagi uredbe EU o centralnih depotnih družbah.^[63] Začel je opravljati tudi svojo vlogo v postopku izdaje dovoljenj subjektom, ki upravljajo tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence, v skladu z uredbo o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence.^[64]

ECB je z vidika preglednika prispevala k številnim mednarodnim pobudam, med drugim o kritjih pri centralnih nasprotnih strankah, podnebnih tveganjih in splošnem poslovnem tveganju ter o upravljanju in pregledu nad delovanjem medsebojno povezanih sistemov hitrih plačil. Eurosistem je na regulativnem področju EU v sodelovanju z relevantnimi evropskimi nadzornimi organi prispeval k razvoju regulativnih tehničnih standardov, med drugim v okviru revidirane uredbe o evropskih tržnih infrastrukturah (EMIR 3),^[65] uredbe o digitalni operativni odpornosti in uredbe o centralnih depotnih družbah v okviru programa REFIT (nadaljnjega izpopolnjevanja in pojasnjevanja okvira uredbe o centralnih depotnih družbah). V razpravah o uredbi o evropskih tržnih infrastrukturah (EMIR 3) je ECB ves čas spremljala razvoj ureditve kliringa v EU in izvedla kvantitativne analize regulativnih ukrepov, kot je zahteva EMIR 3 glede aktivnega računa. ECB in Evropski bančni organ sta objavila prvo skupno poročilo o goljufijah pri plačilih, s poudarkom na učinkovitosti zahtev glede močne avtentikacije strank.

5 Dejavnosti v zvezi s tržnimi operacijami in ponujanje finančnih storitev drugim institucijam

Eurosistemove linije zamenjav in repo linije so instrumenti denarne politike, ki se v obdobjih pretresov na svetovnih finančnih trgih uporabljajo kot stabilizacijsko orodje. Eurske likvidnostne linije centralnim bankam zunaj euroobmočja so ponovno zagotavljale podporo tržnemu financiranju. ECB je primernim nasprotnim strankam v euroobmočju še naprej redno ponujala tudi operacije v ameriških dolarjih, podprte z mrežo stalnih linij zamenjav z glavnimi centralnimi bankami, med katerimi so ECB ter ameriška, kanadska, britanska, japonska in švicarska centralna banka. ECB leta 2024 ni posegla na devizni trg. Še naprej je bila odgovorna za upravljanje različnih finančnih operacij v imenu Evropske unije in opravljala splošno koordinacijsko vlogo v povezavi s storitvami Eurosistema na področju upravljanja rezerv.

5.1 Tržne operacije

Likvidnostne linije v eurih in tujih valutah

Eurosistemove linije zamenjav in repo linije so instrumenti denarne politike, ki preprečujejo, da bi napetosti na mednarodnih trgih financiranja ovirale učinkovitost transmisije denarne politike v euroobmočju. V tabeli 5.1 so prikazane likvidnostne linije, ki so se uporabljale 31. decembra 2024.

Kar zadeva likvidnostne linije v tujih valutah, je ECB leta 2024 v dogovoru z ameriško, kanadsko, britansko, japonsko in švicarsko centralno banko (mreža linij zamenjav) še naprej tedensko zagotavljala likvidnost v ameriških dolarjih s 7-dnevno zapadlostjo. Zadolževanje nasprotnih strank euroobmočja je vse leto ostalo zelo omejeno.

Potem ko je 16. januarja 2024 začel veljati novi okvir ECB za zagotavljanje eurske likvidnosti centralnim bankam zunaj euroobmočja, so bile vse eurske likvidnostne linije, zaprošene za nadaljevanje, podaljšane, in sicer sprva do 31. januarja 2025 in nato do 31. januarja 2027.^[66] Črpanje eurskih likvidnostnih linij je bilo leta 2024 omejeno.

Poročanje o posegih na deviznem trgu

ECB leta 2024 ni posegla na devizni trg. Od uvedbe eura je na devizni trg posegla dvakrat, in sicer v letih 2000 in 2011. Podatki o posegih na deviznem trgu so objavljeni vsake tri mesece s trimesečnim zamikom na spletnem mestu ECB in na podatkovnem portalu ECB, povzeti pa so tudi v tabeli 5.2. Če v določenem četrtletju ni bilo nobenega posega na deviznem trgu, je to izrecno navedeno.

Okvir poročanja vključuje posege na deviznem trgu, ki jih je enostransko in v sodelovanju z drugimi mednarodnimi organi opravila ECB, ter posege »na dovoljenih mejah nihanja« v okviru mehanizma deviznih tečajev (ERM II).

5.2 Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil v EU

ECB je odgovorna za upravljanje računov ter obdelavo plačil v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil EU v okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči (MTFA)^[67] za plačilno bilanco držav članic, Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM),^[68] evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE),^[69] programa »EU naslednje generacije« (NGEU),^[70] instrumenta za Ukrajino, vključno z izrednim premostitvenim financiranjem,^[71] in kratkoročne makrofinančne pomoči Arabski republiki Egipt^[72]. ECB je odgovorna tudi za upravljanje plačil, ki izhajajo iz operacij v okviru Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF)^[73] in Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS),^[74] ter za obdelavo vseh plačil v zvezi s sporazumom o posojilih Grčiji.^[75] ECB je v letu 2024 izvajala storitve plačilnega agenta za Evropsko komisijo.^[76]

Na dan 31. decembra 2024 je bil skupni neporavnani nominalni znesek v okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči 0,2 milijarde EUR, v okviru EFSM 42 milijard EUR, v okviru instrumenta SURE 98,35 milijarde EUR in v okviru sporazuma o posojilih Grčiji 31,605 milijarde EUR. ECB je v letu 2024 obdelala tudi izplačila in plačila obresti za posojila in nepovratna sredstva iz programa »EU naslednje generacije« različnim državam članicam in od njih, vključno s posojili Ukrajini.

5.3 Storitve Eurosistema na področju upravljanja rezerv

V letu 2024 se je skladno z okvirom storitev Eurosistema na področju upravljanja rezerv, vzpostavljenim leta 2005, še naprej izvajal celovit sklop finančnih storitev na področju upravljanja rezervnih sredstev strank Eurosistema v eurih. Več nacionalnih centralnih bank Eurosistema v tem okviru ponuja finančne storitve centralnim bankam, denarnim oblastem in državnim organom s sedežem zunaj euroobmočja ter mednarodnim organizacijam po poenotenih pogojih in v skladu s tržnimi standardi. Pri tem ECB opravlja splošno usklajevalno vlogo, spremlja nemoteno delovanje storitev, spodbuja spremembe za izboljšanje okvira in pripravlja s tem povezana poročila organom odločanja ECB.

Ob koncu leta 2024 je imelo na področju storitev upravljanja rezerv račune 287 strank, v primerjavi z 273 ob koncu leta 2023. V zadnjem četrtletju 2024 so se skupna imetja (vključno z imetji denarnih sredstev in vrednostnih papirjev) v okviru storitev upravljanja rezerv povečala za približno 8% v primerjavi z letom 2023.

6 Gotovina je še vedno najpogostejši način plačevanja med evropskimi državljani

V letu 2024 se je količina bankovcev v obtoku zmerno povečala, pri čemer gotovina ostaja najpogosteje uporabljeno plačilno sredstvo na prodajnih mestih.

Eurosistem si prizadeva, da bi gotovina ostala razpoložljivo, dostopno in sprejeto plačilno sredstvo, ki je čim bolj trajnostno in okolju prijazno. Priprave na razvoj nove serije eurskih bankovcev so priložnost, da se eurski bankovci približajo vsem Evropejcem in Evropejkam.

6.1 Gotovina v obtoku in ravnanje z gotovino

Ob koncu leta 2024 je bilo v obtoku 30,5 milijarde eurskih bankovcev v skupni vrednosti približno 1,6 bilijona EUR (graf 6.1). V istem letu sta se število in vrednost bankovcev v obtoku povečala za 2,4% oziroma 1,3%.

Graf 6.1

Število in vrednost eurskih bankovcev v obtoku

(lestvica na levi strani: v bilijonih EUR; lestvica na desni strani: v milijardah)

Kreditne institucije so leta 2024 nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju vrnile 25,4 milijarde bankovcev, kar predstavlja rahlo zmanjšanje v višini 0,9 milijarde v primerjavi z letom 2023. Skupna vrednost bankovcev, deponiranih pri nacionalnih centralnih bankah, se je z 890 milijard EUR leta 2023 zmanjšala na 856 milijard EUR v letu 2024. Zmanjšanje je bilo posledica dejstva, da so kreditne institucije v obtok med stranke vrnile večje količine bankovcev, namesto da bi jih vrnile nacionalnim centralnim bankam. Sprememba v ravnanju kreditnih institucij z bankovci odraža njihova prizadevanja za večjo učinkovitost, ki so jo denimo dosegle z namestitvijo več bankomatov s funkcijo pologa in ponovnega dajanja v obtok.

V letu 2024 je bila v obtoku v euroobmočju podobna količina eurskih kovancev (neto izdaja) kot v prejšnjih dveh letih in je znašala 3,0 milijarde kovancev z nominalno vrednostjo 953 milijonov EUR.

ECB odločno pozdravlja namero, da se v zakonodaji EU vzpostavijo pravno zavezujoča pravila o statusu eurskih bankovcev in kovancev kot zakonitega plačilnega sredstva. Sprejetje uredbe EU bi državljanom dalo večjo pravno varnost, da lahko nemoteno opravljajo fizične transakcije z gotovino. Kreditne institucije imajo družbeno odgovornost, da državljanom in podjetjem zagotavljajo celovite in učinkovite gotovinske storitve. ECB in nacionalne centralne banke so v letu 2024 poglobile analize dostopa državljanov do gotovinskih storitev, ki jih ponujajo kreditne institucije, in ugotovile, da so se te storitve na nekaterih področjih še poslabšale. Zato je izjemno dobrodošla tudi vključitev pravil o zaščiti dostopa državljanov do gotovine v zakonodajo EU.

6.2 Raba gotovine med potrošniki in podjetji

Med septembrom 2023 in junijem 2024 je ECB izvajala študijo o plačilnih navadah potrošnikov v euroobmočju, da bi proučila njihove plačilne navade in preference ter njihov dostop do različnih plačilnih instrumentov. Študija je pokazala, da je gotovina najpogosteje uporabljeno plačilno sredstvo na prodajnih mestih in da je bila uporabljena v 52% vseh transakcij. Toda delež gotovinskih plačil, ki je v letu 2022 znašal 59%, se je zmanjšal. Z vidika vrednosti je s karticami opravljen večji delež transakcij (45%) kakor z gotovino (39%). Delež spletnih plačil v vsakodnevnih plačilih potrošnikov se je povečal s 17% na 21%, medtem ko je delež plačil na prodajnih mestih padel z 80% na 75%. Študija je tudi razkrila, da večina potrošnikov (62% leta 2024 v primerjavi s 60% leta 2022) meni, da je možnost plačila z gotovino pomembna. Hkrati je večina potrošnikov v euroobmočju (87% v letu 2024 v primerjavi z 89% v letu 2022) navedla, da je dokaj oziroma zelo preprosto priti do bankomata ali banke.

ECB je leta 2024 objavila rezultate ankete o uporabi gotovine v podjetjih v euroobmočju ter predstavila sprejemanje različnih plačilnih instrumentov s strani podjetij in strateške poglede podjetij na sedanjo in prihodnjo uporabo in sprejemanje gotovine. Anketa je pokazala, da se je delež podjetij, ki sprejemajo gotovino, zmanjšal s 96% v letu 2021 na 88% v letu 2024. Zmanjšanje je bilo še posebej opazno v hotelih, restavracijah in kavarnah. Od podjetij, ki trenutno sprejemajo gotovino, jih je 94% izjavilo, da jo nameravajo sprejemati tudi v prihodnje.

6.3 Ponarejanje in razvoj eurskih bankovcev

V letu 2024 je bilo iz obtoka umaknjenih okoli 554.000 ponarejenih eurskih bankovcev, kar je dolgoročno gledano malo glede na skupno število bankovcev v obtoku (graf 6.2). Delež je sicer zelo majhen, vendar vseeno večji kot v preteklih letih, ko je bilo število ponaredkov zaradi pandemije COVID-19 izjemno majhno. Odkritih je bilo približno 18 ponaredkov na milijon pristnih bankovcev v obtoku. To pomeni, da je verjetnost, da bi prejeli ponarejen bankovec, majhna.

Večina ponaredkov je slabe kakovosti, brez zaščitnih elementov ali z zelo slabimi imitacijami. Bankovce je mogoče preveriti s preprosto metodo »otip-pogled-nagib«, ki je opisana na spletni strani o zaščitnih elementih bankovcev in na spletnih straneh nacionalnih centralnih bank v euroobmočju.

Graf 6.2

Število odkritih ponarejenih bankovcev na leto na 1 milijon pristnih eurskih bankovcev v obtoku

Priprave na prihodnje eurske bankovce

ECB se pripravlja na razvoj nove serije eurskih bankovcev, da bi ostali visoko odporni proti ponarejanju in postali čim bolj okolju prijazni. Ta proces kaže zavezanost Eurosistema gotovini in je priložnost, da se eurski bankovci približajo vsem Evropejcem.

V letu 2024 je multidisciplinarna svetovalna skupina – ki vključuje strokovnjake z različnih področij – pripravila motive, ki bi lahko prikazovali izbrani temi: »Evropska kultura« ter »Reke in ptice«. Svet ECB je 29. januarja 2025 izbral motive za obe temi in ustanovil žirijo za oblikovalski natečaj, ki bo potekal proti koncu leta, v kateri bodo člani iz vseh držav v euroobmočju. ECB bo odločitev o prihodnji oblikovni podobi ter o tem, kdaj bodo novi bankovci izdelani in izdani, predvidoma sprejela v letu 2026. Prvi bankovci bodo izdelani in izdani več let po končni odločitvi.

7 Statistika

ECB ob podpori nacionalnih centralnih bank razvija, zbira, pripravlja in razširja širok nabor statističnih podatkov in podatkov v podporo denarni politiki ECB, finančni stabilnosti ter drugim nalogam Evropskega sistema centralnih bank in Evropskega odbora za sistemska tveganja. To statistiko uporabljajo tudi javni organi, mednarodne organizacije, udeleženci na finančnih trgih, mediji in širša javnost, hkrati pa ECB omogoča, da krepi transparentnost.

ECB je v letu 2024 razširila poročevalsko populacijo za statistiko denarnega trga, pri čemer je povečala reprezentativnost podatkovnega niza. ECB je objavila tudi novo statistiko o finančnih računih, in sicer podrobnejše podatke o imetju delnic/enot investicijskih skladov v sektorju gospodinjstev, in začela objavljati nove podrobnosti o četrtletni zunanji statistiki subjektov s posebnim namenom. V okviru načrta ECB v zvezi s podnebjem in naravo so bili dopolnjeni tudi podnebni statistični kazalniki. ECB je še naprej izvajala strategijo zmanjševanja poročevalskega bremena za banke na podlagi okvira integriranega poročanja in bančnega integriranega slovarja poročanja.

7.1 Izpopolnjevanje statistike euroobmočja za izpolnjevanje novih potreb denarne politike

Razširjena poročevalska populacija za statistiko eurskega denarnega trga

Povečanje poročevalske populacije za statistično poročanje o denarnem trgu podpira kakovost statistike eurskega denarnega trga. Poročevalska populacija za statistično poročanje o denarnem trgu je bila 1. julija 2024 razširjena, in sicer je bilo obstoječim 45 bankam poročevalkam dodanih 24 novih bank. Z razširitvijo se je povečala velikost vzorca v več državah euroobmočja, v poročanje pa sta bila prvič vključena tudi Luksemburg in Portugalska.

Ko bo ugotovljena zadostna kakovost podatkov, bodo podatki novih poročevalskih enot vključeni v izračun eurske kratkoročne obrestne mere (€STR). Razširitev poročevalske populacije prispeva k reprezentativnosti in zanesljivosti statistike eurskega denarnega trga.

Objava nove statistike o finančnih računih

ECB je začela aprila 2024 objavljati podatke o imetju delnic/enot investicijskih skladov v sektorju gospodinjstev, razčlenjene po osnovnem instrumentu in sektorju nasprotne stranke. Ti podatki dajejo globlji vpogled v posredne izpostavljenosti gospodinjstev prek investicijskih skladov, kar omogoča natančnejšo analizo njihove finančne bilance in izpostavljenosti do različnih razredov finančnega premoženja in nasprotnih strank.

Po spremembi smernice ECB o zahtevah za statistično poročanje na področju četrtletnih finančnih računov^[77] je ECB oktobra 2024 začela objavljati dodatne podatke o finančnih računih za druge finančne institucije po podsektorjih. Druge finančne institucije, ki so za denarnimi finančnimi institucijami drugi največji finančni sektor v euroobmočju, financirajo predvsem nefinančne družbe ter v manjši meri gospodinjstva in druge sektorje. Določeno vlogo imajo tudi pri kanaliziranju sredstev v tujino in iz tujine.

Novo objavljeni podatki o dolžniških vrednostnih papirjih, ki jih nefinančne družbe izdajo prek namenskih družb za financiranje, dajejo dodatne informacije o tržnem financiranju nefinančnih družb v euroobmočju in državah euroobmočja.

Novi podatki o subjektih s posebnim namenom v zunanji statistiki

ECB je začela aprila 2024 objavljati nove podrobne informacije o zunanji statistiki subjektov s posebnim namenom, kot je navedeno v spremenjeni smernici ECB o zahtevah za statistično poročanje na področju četrtletnih finančnih računov.^[78] Nove informacije o četrtletnih čezmejnih transakcijah in pozicijah subjektov s posebnim namenom v euroobmočju in državah euroobmočja, začenši s podatki za prvo četrtletje 2020, so namenjene izboljšanju razumevanja vloge navedenih subjektov v različnih komponentah zunanje statistike.^[79]

7.2 Nadaljnji razvoj podnebnih statističnih kazalnikov kot del načrta ECB v zvezi s podnebjem in naravo

ECB je objavila tri širše sklope statističnih kazalnikov, povezanih s podnebnimi spremembami.

• Kazalniki trajnostnega financiranja podajajo pregled dolžniških vrednostnih papirjev s trajnostnimi značilnostmi, ki jih izdajo ali imajo rezidenti v euroobmočju. Zagotavljajo informacije o prihodkih, zbranih za financiranje trajnostnih projektov, in o prehodu v neto ogljično ničelno gospodarstvo.
• Analitični kazalniki emisij ogljika v zvezi s finančnimi institucijami zagotavljajo informacije o ogljični intenzivnosti portfeljev vrednostnih papirjev in posojil finančnih institucij ter tako prispevajo k ocenjevanju vloge sektorja pri financiranju prehoda v neto ogljično ničelno gospodarstvo in s tem povezana tveganja.
• Analitični kazalniki o fizičnih tveganjih v portfeljih finančnih institucij se uporabljajo za ocenjevanje tveganj, ki izhajajo iz naravnih nesreč, ki jih povzročajo podnebne spremembe, kot so poplave in požari v naravi, kar zadeva finančno uspešnost posojil, obveznic in lastniških vrednostnih papirjev.

Ti kazalniki se pripravljajo v tesnem sodelovanju z Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB) in so del širšega načrta ECB v zvezi s podnebjem in naravo. Zbirajo se s pomočjo več zbirk podatkov ECB/ESCB in zunanjih zbirk podatkov, kot so AnaCredit, statistika imetij vrednostnih papirjev, register podatkov o institucijah in povezanih družbah (RIAD) ter podatki o emisijah toplogrednih plinov skupaj s podatki o fizičnih nevarnostih iz vozlišča podatkov o tveganjih v okviru centra znanja o obvladovanju tveganja nesreč (DRMKC), programa Copernicus, Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in drugih podatkov.

Kazalniki so bili ažurirani aprila 2024. Kazalniki trajnostnega financiranja so bili obogateni z novimi podrobnejšimi podatki o ravneh trajnostnega zagotovila pri trajnostnih dolžniških vrednostnih papirjih. Ažuriranje kazalnikov emisij ogljika in fizičnega tveganja je vključevalo pomembne konceptualne izboljšave, pokritost, konsistentnost in podrobnosti.^[80] Dodatne razčlenitve kazalnikov o trajnostnem financiranju so bile objavljene septembra 2024, status podatkovnega niza pa je bil nadgrajen iz eksperimentalnih podatkov v uradno statistiko ESCB.

Delo se nadaljuje pri vseh treh naborih podatkov, da bi se dodatno izboljšala kakovost razpoložljivih podatkov in razčlenitev. V okviru pobude skupine G20 glede podatkovnih vrzeli se proučujejo tudi druga raziskovalna področja, in sicer merjenje izdatkov za prilagajanje, vidiki v zvezi z zavarovalnim kritjem in neposrednimi tujimi naložbami ter konceptualni okvir za razvoj v prihodnost usmerjenih kazalnikov fizičnega in tranzicijskega tveganja. To naj bi skupaj z izboljšanjem mednarodnih statističnih standardov, kot sta sistem nacionalnih računov in priročnik za plačilno bilanco – kar bo omogočilo nadaljnje podnebne razčlenitve širokega nabora ekonomskih podatkov – povečalo razpoložljivost podatkov o teh temah v prihodnjih letih.

7.3 Povečanje učinkovitosti poročanja bank o podatkih

Strategija ECB za zmanjšanje poročevalskega bremena bank temelji na treh stebrih: (i) sodelovanje z drugimi evropskimi in nacionalnimi organi, da se integrira poročanje za namene statistike, skrbnega in varnega poslovanja bank in reševanja; (ii) vključitev obstoječega statističnega poročanja v okvir integriranega poročanja (IReF) kot prvi korak k širši integraciji; (iii) sodelovanje z bančnim sektorjem, da se premostijo razlike med zahtevami organov po podatkih ter jezikom in opredelitvami pojmov, ki jih uporabljajo banke, prek bančnega integriranega slovarja poročanja (BIRD).

Sodelovanje z drugimi organi se je leta 2024 pospešilo z ustanovitvijo skupnega odbora za poročanje bank, v katerem sodelujejo ECB, Evropski bančni organ, Evropska komisija, Enotni odbor za reševanje in relevantni nacionalni organi. V letu 2024 je skupni odbor za poročanje bank ustanovil podstrukturo – kontaktno skupino za poročanje – ki združuje strokovnjake za regulativno poročanje bank iz bančnega sektorja. Kontaktna skupina za poročanje deluje kot redni kanal za sodelovanje in izmenjavo mnenj z organi. Prva prednostna naloga skupnega odbora za poročanje bank je oblikovanje skupnih konceptov in opredelitev pojmov, ki se bodo uporabljali pri obstoječem in novem poročanju.

Cilj okvira integriranega poročanja je harmonizirati statistično poročanje bank v celotnem euroobmočju. ECB je v letu 2024 napovedala, da se bo poročanje v skladu z okvirom integriranega poročanja predvidoma začelo konec leta 2029. V novi časovnici so upoštevane povratne informacije bančnega sektorja o potrebi po zagotovitvi nemotenega izvajanja okvira integriranega poročanja.

Leta 2024 so bili v sklopu sodelovanja organov in panoge pri slovarju BIRD integrirani prvi nadzorni in statistični okviri. Na spletnem mestu o slovarju BIRD je bil objavljen integrirani podatkovni model, ki določa, kako je mogoče ekstrahirati podatke iz internih sistemov bank, in opredeljuje pravila, kako podatke pretvoriti v poročila, ki jih zahtevajo organi.

Okvir 5
Izboljšanje makroekonomske statistike za boljše razumevanje čezmejnih finančnih povezav euroobmočja

ECB je objavila več novih razčlenitev statističnih podatkov o plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb euroobmočja ter četrtletnih sektorskih računov. Novi podatki naslavljajo izzive pri merjenju, povezane z globalizacijo, kot je bilo izpostavljeno v pregledu strategije denarne politike ECB iz leta 2021. Izzivi so povezani zlasti s prisotnostjo večnacionalnih podjetij in širitvijo verig mednarodnega finančnega posredništva.

V podatkovnem nizu o plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb je zdaj na voljo več sektorskih in geografskih podrobnosti in informacij o finančnih instrumentih kakor tudi ločeni podatki o subjektih s posebnim namenom, ki so zlasti koristni za analizo gibanja portfeljskih naložb in neposrednih tujih naložb. Ti dve kategoriji plačilne bilance/stanja mednarodnih naložb sta bili glavni komponenti, ki sta poganjali nihanja v mednarodnih finančnih tokovih euroobmočja v zadnjih letih.^[81] Analizo tokov financiranja dopolnjujejo tudi novi podatki o podsektorjih drugih finančnih institucij, ki so zdaj na voljo v četrtletnih sektorskih računih, in o izdajanju dolžniških vrednostnih papirjev nefinančnih družb prek namenskih družb za financiranje. Nove podrobnosti iz četrtletnih sektorskih računov o imetjih gospodinjstev prek investicijskih skladov, razčlenjenih po vrsti osnovne naložbe in sektorju nasprotne stranke, omogočajo analizo izpostavljenosti gospodinjstev različnim razredom finančnega premoženja.

Izboljšana sektorska razčlenitev statistike plačilne bilance/stanja mednarodnih naložb in novi podatki iz četrtletnih sektorskih računov o posrednih izpostavljenostih gospodinjstev razkrivajo prevladujočo vlogo sektorja investicijskih skladov kot imetnika vrednostnih papirjev, ki so jih izdali nerezidenti euroobmočja, v okviru portfeljskih naložb.^[82] Podrobnejše razčlenitve po državah nasprotnih strank omogočajo boljše geografsko zajetje čezmejnih finančnih tokov euroobmočja v razmerju do razvitih kot tudi nastajajočih tržnih gospodarstev.^[83]

Novo objavljeni podatki o subjektih s posebnim namenom in o drugih finančnih institucijah opozarjajo na njihovo vlogo v finančnih povezavah v euroobmočju. Subjekti s posebnim namenom, ki so v specifični skupini držav zelo pomembni, imajo sicer zelo omejen vpliv na realno gospodarsko aktivnost v državi, v kateri imajo sedež, vendar izkazujejo pomembne finančne tokove in predstavljajo približno 30% čezmejnih povezav euroobmočja na področju neposrednih tujih naložb (graf A).^[84] Druge finančne institucije pa zagotavljajo 23% posojil nefinančnim družbam v euroobmočju in 8% posojil gospodinjstvom v euroobmočju. Približno 15% celotnega financiranja nefinančnih družb z dolžniškimi vrednostnimi papirji je bilo zagotovljeno prek namenskih družb za financiranje v drugih državah euroobmočja.

Graf A

Analitična razčlenitev pozicij neposrednih tujih naložb v euroobmočju

(v bilijonih EUR; stanje ob koncu obdobja)

8 Raziskovalne dejavnosti ECB

V tem razdelku se poročilo osredotoča na raziskave v ECB, pomembne za denarno politiko, in povzema delo, opravljeno v letu 2024. Začne se s poročilom o kakovosti raziskav ECB, nato pa je opisanih pet glavnih področij raziskav in svetovanja glede denarne politike ter napredek, dosežen med letom, vključno z raziskavami o posledicah umetne inteligence. Delo raziskovalne delovne skupine o heterogenosti v makroekonomiji in financah je predstavljeno v okvirju 6.

Strokovnjaki ECB so v letu 2024 opravili obsežne ekonomske, denarne in finančne raziskave, ki so privedle do pomembnih spoznanj za oblikovanje denarne politike, vključno s tekočim pregledom strategije denarne politike. Raziskave, ki temeljijo na anketi o pričakovanjih potrošnikov ter anketi o financiranju in porabi gospodinjstev, so na primer še naprej prispevale relevantne informacije za denarno politiko.

ECB izvaja vodilne raziskave na področjih, ki so pomembna za delo centralnih bank. Od decembra 2024 RePEc – osrednji indeks ekonomskih raziskav – uvršča ECB na prvo mesto med institucijami na področju monetarne ekonomije, na drugem mestu je Mednarodni denarni sklad (MDS), na tretjem pa svet guvernerjev ameriške centralne banke. Na širšem področju makroekonomije je ECB v primerjavi z letom 2023 napredovala za eno mesto in je zdaj uvrščena na drugo mesto, za oddelkom za ekonomijo na Univerzi Harvard in pred MDS. Na področju bančništva je zdaj na prvem mestu ECB, ki je v primerjavi z letom 2023 napredovala za eno mesto in je pred poslovno fakulteto Booth univerze v Chicagu in Banko za mednarodne poravnave. Med centralnimi bankami in podobnimi institucijami po svetu je ECB na drugem mestu, za MDS in pred svetom guvernerjev ameriške centralne banke, ameriško centralno banko iz New Yorka in Banko za mednarodne poravnave. V Evropi je ECB uvrščena na tretje mesto na vseh področjih in v vseh institucijah, vključno z univerzami (za London School of Economics and Political Science in Paris School of Economics).

Raziskovalne projekte, ki so potekali v letu 2024, je mogoče razvrstiti v pet širših tematskih področij, vsi pa so izkoriščali prednosti vključevanja nacionalnih centralnih bank in sodelovanja znotraj raziskovalnih grozdov Evropskega sistema centralnih bank. Na področju oblikovanja in izvajanja denarne politike so bile opravljene raziskave o optimalni zasnovi denarne politike in novem operativnem okviru ter o drugih pomembnih temah, kot so delovanje trga, instrumenti zavarovanja in vpliv denarne politike na dinamiko inflacije. Pod okriljem raziskovalne mreže o izzivih pri transmisiji denarne politike v spreminjajočem se svetu je bilo veliko raziskovalnih prizadevanj namenjenih poglabljanju razumevanja transmisijskih mehanizmov denarne politike. Drugič, na področju gospodarskih gibanj v euroobmočju so raziskovalni projekti analizirali podjetja, produktivnost in naložbe, potrošnjo gospodinjstev in trge dela, cene in gospodarsko aktivnost, hkrati pa so razvijali nove metode in tehnike za izboljšanje napovedovanja. Tretjič, na področju analize svetovnega gospodarstva so projekti proučevali mednarodni denarni sistem, svetovne finančne trge in trgovinsko menjavo, globalne učinke prelivanja, mednarodna gonila inflacije in obete za svetovno rast. Četrtič, v zvezi z integracijo in upravljanjem v ekonomski in monetarni uniji (EMU) je bilo veliko raziskav osredotočenih na učinke fiskalne politike na makroekonomijo, vključno s sprejetjem programa »EU naslednje generacije« (NGEU), reformo fiskalnega okvira EU in interakcijo med fiskalno politiko in inflacijo ter med denarno in fiskalno politiko. Petič, na področju finančne stabilnosti, (makro)bonitetnih politik in bančnega nadzora so raziskovalna prizadevanja zajemala odpornost bank in nebančnih institucij, posledice denarne politike za finančne trge in finančno stabilnost ter oblikovanje in ocenjevanje politik varnega in skrbnega poslovanja. Raziskave na področju bančnega nadzora so se osredotočale zlasti na učinkovitost nadzora in vpliv podnebnih predpisov na ravnanje bank. Raziskave o centralnobančnih digitalnih valutah so se nadaljevale tudi v letu 2024, pri čemer so se osredotočale na posledice številnih značilnosti zasnove (npr. obrestovanje, omejitve imetij in zasebnost).

Hiter razvoj umetne inteligence je v ECB sprožil pomembne raziskave za boljše razumevanje posledic umetne inteligence za gospodarstvo in oblikovanje politik. Posebna pozornost je bila leta 2024 namenjena uporabi tehnik umetne inteligence za ekonomsko analizo, kot sta ekonomsko napovedovanje in analiza komunikacije centralnih bank. Pri prvi je raziskava proučevala uporabo tehnik strojnega učenja pri napovedovanju inflacije. Take tehnike lahko upoštevajo specifično gospodarsko dinamiko in s tem izboljšajo napovedi v nemirnih časih. V drugi raziskavi so bili uporabljeni kazalniki gospodarske klime, izpeljani iz besedilne analize novic, ki so jih ustvarili veliki jezikovni modeli za kratkoročno napovedovanje gospodarske aktivnosti.^[85] Kar zadeva komuniciranje centralnih bank, se je z besedilno analizo, ustvarjeno z velikimi jezikovnimi modeli, raziskalo, kako izjave ECB vplivajo na finančne trge, zlasti v času gospodarske negotovosti. Ta vrsta raziskav omogoča vpogled v to, kako lahko klima, ki izhaja iz komunikacije centralne banke, prispeva k boljšemu razumevanju tržnih pričakovanj glede inflacije in obrestnih mer.^[86]

Število raziskav v ECB je leta 2024 ostalo na visoki ravni. Strokovnjaki ECB so leta 2024 v seriji delovnih zvezkov ECB skupno objavili 124 dokumentov, v raziskovalnem biltenu pa 12 člankov. Številni delovni zvezki so bili objavljeni tudi v akademskih revijah.

9 Pravne dejavnosti in dolžnosti

To poglavje obravnava pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB ter predstavlja informacije o mnenjih ECB in zadevah v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB. Poroča tudi o spremljanju skladnosti s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa, ki ga izvaja ECB.

9.1 Pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB

Junija 2024 je Splošno sodišče zavrnilo odškodninsko tožbo delničarjev banke Banca Carige (T-134/21, Malacalza Investimenti in Malacalza proti ECB), ki so zahtevali odškodnino za domnevno škodo, ki so jo po njihovem mnenju utrpeli zaradi ukrepov ECB v okviru izvajanja nadzorniških funkcij nad banko med letoma 2014 in 2019. Splošno sodišče je v tej sodbi zlasti ugotovilo, da je izvajanje nadzorniških pooblastil s strani ECB v javnem interesu pravilnega delovanja in stabilnosti trgov. Nepogodbena odgovornost ECB za dejanja in opustitve, povezane z izvajanjem nadzorniških pooblastil, je zato omejena, saj bi bila potrebna kršitev pravnega pravila, katerega namen je podeliti pravice posameznikom. Hkrati je Splošno sodišče v skladu z obstoječo sodno prakso ugotovilo, da lahko kršitev splošnih načel prava – kot je načelo dobrega upravljanja – potencialno povzroči nepogodbeno odgovornost. Vendar je Splošno sodišče v tej zadevi ugotovilo, da do kršitve ni prišlo. Ta zadeva je bila prva priložnost, da Sodišče Evropske unije oceni utemeljenost odškodninske tožbe zaradi nadzorniških ukrepov ECB. Trenutno se obravnava pritožba (C-557/24 P, Malacalza Investimenti in Malacalza proti ECB).

Junija 2024 je Splošno sodišče zavrnilo sedem tožb, ki so jih vložile nadzorovane banke,^[87] s katerimi so zahtevale razveljavitev zahteve po odbitku in s tem povezane zahteve po poročanju, uvedene v zvezi z nepreklicnimi zavezami za plačilo, danimi nacionalnim sistemom jamstva za vloge in enotnemu skladu za reševanje kot del vnaprejšnjih prispevkov. ECB je te ukrepe uvedla v okviru drugega stebra za kritje tveganja precenjenosti kapitalskega položaja banke, ki je nastalo ob neupoštevanju ekonomske izgube zaradi prenosa zavarovanja za nepreklicne zaveze za plačilo, ki ga ni bilo več mogoče uporabiti za tekoče kritje izgub. ECB je te ukrepe uvedla v skladu z novo metodologijo, zasnovano tako, da je upoštevala sodbe Splošnega sodišča iz leta 2020, s katerimi je razveljavilo odločbe o uvedbi enakih ukrepov zaradi pomanjkanja individualne ocene o tem, kako je bilo ugotovljeno tveganje obvladovano in krito z ukrepi, ki so jih izvajale banke, ter z njihovim kapitalom in likvidnostjo. Ti novi sklepi ECB so bili zato sprejeti z izboljšano utemeljitvijo, katere cilj je bil bolje odražati opravljene individualne ocene. Splošno sodišče je tem sklepom pritrdilo z zgoraj omenjenimi sedmimi sodbami in potrdilo, da je ECB pri oceni, ali so banke izpostavljene nezadostno kritemu tveganju, pravilno uporabila člen 16 uredbe o enotnem mehanizmu nadzora^[88] in uvedla ukrep za njegovo kritje. Štiri od sedmih bank so se pritožile na posamezne sodbe, pritožbe pa so trenutno v postopku pred Sodiščem Evropske unije.

Novembra 2024 je Sodišče Evropske unije (peti senat) sprejelo sodbo v postopku predhodnega odločanja, ki ga je predložilo zvezno upravno sodišče Nemčije (združeni zadevi C-758/22 in C-759/22). V tej zadevi je predložitveno sodišče želelo ugotoviti, ali je več institucij poklicnega vzajemnega zavarovanja v Nemčiji pokojninski sklad v smislu Uredbe (EU) 2018/231 Evropske centralne banke z dne 26. januarja 2018 o zahtevah za statistično poročanje za pokojninske sklade in zato zanje veljajo zahteve ECB za statistično poročanje. Vlagatelji pritožb so zatrjevali, da so institucije skladi socialne varnosti in zato zanje ne veljajo zahteve ECB za poročanje. Sodišče je ugotovilo, da se vlagatelji pritožb lahko uvrstijo med pokojninske sklade, saj so njihove dejavnosti izpolnjevale štiri kriterije, potrebne za uvrstitev v ta sektor. Če povzamemo, (i) njihova naloga je bila ponujati ugodnosti, ki pokrivajo tveganja v zvezi z upokojitvijo, smrtjo in invalidnostjo; (ii) bile so samostojne pri upravljanju in so vodile popolne računovodske evidence; (iii) večina njihovih članov se je morala pridružiti institucijam vzajemnega zavarovanja, ki načeloma niso smele opravljati svojih storitev za druge osebe; (iv) za storitve ni jamčila država ter so bile odvisne od zneska vplačanih prispevkov in uspešnosti institucij vzajemnega zavarovanja pri upravljanju teh sredstev. Zadeva je pomembna, saj potrjuje, da ima ECB pravico zbirati statistične podatke o finančnih aktivnostih vložnikov pritožb kot pokojninskih skladov. Ker imajo pokojninski skladi pomembno vlogo v gospodarstvu euroobmočja, so ti podatki potrebni za izvajanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), zlasti v zvezi z denarno politiko.

9.2 Mnenja ECB in primeri neizpolnjevanja obveznosti

Člena 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije zahtevata, da se v zvezi z vsemi osnutki pravnih predpisov EU ali nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, pridobi mnenje ECB. Vsa mnenja ECB so objavljena na spletnem mestu EUR-Lex.

Leta 2024 je bilo zabeleženih devet nedvomnih in pomembnih primerov neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov. Pet primerov neizpolnjevanja obveznosti se je nanašalo na pravne akte Unije, štiri pa na nacionalne predpise. ECB je v sedmih primerih sprejela mnenja na lastno pobudo. V dveh primerih je bil izdan dopis o neskladnosti.

Prva zadeva EU se je nanašala na predlog direktive EU o alternativnih investicijskih skladih. Šteje se, da je ta primer nedvomen in pomemben, ker zadeva dostop ESCB do podrobnih podatkov o sektorju alternativnih investicijskih skladov kakor tudi statistične zahteve ECB v zvezi s tem sektorjem. Druga zadeva EU se je nanašala na uredbo o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Šteje se, da je ta primer nedvomen in pomemben, ker vsebuje določbe o sodelovanju med organom za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ECB. Tretja zadeva EU se je nanašala na direktivo o energetski učinkovitosti stavb. Šteje se, da je ta primer nedvomen in pomemben, ker ECB potrebuje dostop do energetskih izkaznic. Četrta zadeva EU se je nanašala na direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Šteje se, da je ta primer nedvomen in pomemben zaradi njegovega pomena za upravljanje tveganj v bankah z okoljskega, socialnega in upravljavskega vidika ter zaradi potrebe po zagotavljanju koordinacije in izmenjave informacij med vsemi zadevnimi organi.^[89] Peta zadeva EU se je nanašala na uredbo o transparentnosti in celovitosti okoljskih, socialnih in upravljavskih ocen. Šteje se, da je ta primer nedvomen in pomemben, ker se nanaša na Eurosistemovo neodvisno oceno zahtev glede zavarovanja terjatev.

Prva nacionalna zadeva v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti se nanaša na bolgarsko zakonodajo, ki vpliva na Българска народна банка (bolgarsko narodno banko). Šteje se, da je ta primer nedvomen in pomemben, ker začasno imenovanje guvernerja ali namestnikov guvernerja bolgarske narodne banke za začasnega predsednika vlade odpira pomembna vprašanja v zvezi z neodvisnostjo bolgarske narodne banke. Druga zadeva se nanaša na grški zakon o prenosu preostalih državnih deležev v grških bankah na drug javni organ. Šteje se, da je ta primer nedvomen in pomemben, ker zakon vpliva na grške kreditne institucije, ki so pod neposrednim nadzorom ECB. Tretja zadeva se nanaša na madžarski zakon, ki centralno banko Magyar Nemzeti Bank uvršča na področje uporabe zakona o kibernetski varnosti. Šteje se, da je ta primer nedvomen in pomemben zaradi vpliva na neodvisnost centralne banke Magyar Nemzeti Bank. Četrta zadeva se nanaša na malteško zakonodajo, ki vpliva na prejemke guvernerja in namestnikov guvernerja centralne banke Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta. Šteje se, da je ta primer nedvomen in pomemben zaradi vpliva na neodvisnost centralne banke Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta.

ECB je sprejela štiri mnenja o zakonodajnih predlogih EU glede (i) plačilnih storitev in storitev v zvezi z elektronskim denarjem, (ii) monetarnih sporazumov s tretjimi državami, ki uporabljajo euro, (iii) poročevalskih zahtev na področju finančnih storitev in investicijske podpore ter glede (iv) okvira dostopa do finančnih podatkov.

ECB je sprejela 38 mnenj o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov. Mnenja o nacionalni zakonodaji pogosto zajemajo več kot en predmet. ECB je sprejela:
- deset mnenj o dostopu do gotovine;
- šest mnenj o nacionalnih centralnih bankah;
- pet mnenj o zadevah, povezanih z Mednarodnim denarnim skladom;
- štiri mnenja o posebnih davkih za banke ali davkih na finančne transakcije;
- dve mnenji o kibernetski varnosti;
- dve mnenji o mednarodnih sankcijah;
- eno mnenje o uvedbi eura;
- eno mnenje o nadzoru nad plačilnimi sistemi;
- eno mnenje o obveznih rezervah;
- eno mnenje o kriptosredstvih;
- eno mnenje o pomoči posojilojemalcem;
- eno mnenje o reševanju centralnih nasprotnih strank;
- eno mnenje o uporabi zahtev za registracijo lobiranja za uradnike nacionalne centralne banke;
- eno mnenje o zagotavljanju izredne likvidnostne pomoči s strani nacionalne centralne banke;
- eno mnenje o poročanju o statistiki plačil;
- eno mnenje o nacionalnem svetu za finančno stabilnost.

9.3 Skladnost s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa

V skladu s členom 271(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije ima ECB nalogo spremljati, kako nacionalne centralne banke držav članic EU upoštevajo prepovedi iz členov 123 in 124 Pogodbe ter uredb Sveta (ES) št. 3603/93 in 3604/93. Člen 123 prepoveduje ECB in nacionalnim centralnim bankam, da bi vladam in institucijam ali organom EU omogočale dovoljeno prekoračitev stanja na računu ali jih v katerikoli drugi obliki kreditirale ali na primarnem trgu kupovale dolžniške instrumente, ki so jih izdale te institucije. Člen 124 prepoveduje vsak ukrep, ki ne temelji na načelih skrbnega in varnega poslovanja ter bi vladam in institucijam ali organom EU omogočal privilegiran dostop do finančnih institucij. Poleg Sveta ECB tudi Evropska komisija spremlja, ali države članice upoštevajo navedene določbe.

ECB poleg tega spremlja, ali centralne banke EU na sekundarnem trgu kupujejo dolžniške instrumente, ki jih je izdal domači javni sektor, javni sektor drugih držav članic ali institucije in organi EU. V skladu z uvodnimi izjavami Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93 je prepovedano uporabljati nakupe dolžniških instrumentov javnega sektorja na sekundarnem trgu za to, da bi se zaobšli cilji iz člena 123 Pogodbe.

Dejavnosti spremljanja, ki jih je ECB izvajala leta 2024, potrjujejo, da sta bila člena 123 in 124 Pogodbe na splošno upoštevana.

ECB bo še naprej spremljala vključenost Magyar Nemzeti Bank v budimpeško borzo, saj bi bilo mogoče nakup večinskega lastništva budimpeške borze s strani Magyar Nemzeti Bank leta 2015 še vedno razumeti, kot da predstavlja denarno financiranje.

Financiranje obveznosti, ki jih ima javni sektor do Mednarodnega denarnega sklada (MDS), s strani nacionalnih centralnih bank se ne šteje za denarno financiranje, če to vodi do terjatev do tujine, ki imajo vse značilnosti rezervnih imetij. Vendar finančne donacije, kot sta jih v prejšnjih letih prek MDS zagotovili Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique in Banque de France za odpis dolga močno zadolženim revnim državam, niso povzročile tujih terjatev in zato še naprej zahtevajo korektivne ukrepe.

Financiranje španske finančne obveščevalne enote (Servicio Ejecutivo de la Comisión de Prevención del Blanqueo de Capitales e Infracciones Monetarias – Sepblac) s strani Banco de España ni skladno s prepovedjo denarnega financiranja iz člena 123, saj je Sepblac organ javnega sektorja. Zato bi bilo treba ureditev organa Sepblac spremeniti, da bi se zagotovila skladnost s prepovedjo.

10 ECB v EU in mednarodnem kontekstu

ECB je tudi v letu 2024 vzdrževala odprt dialog s svojimi evropskimi in mednarodnimi partnerji. Interakcija med ECB in Evropskim parlamentom je v osrčju okvira demokratične odgovornosti ECB. ECB je imela redne predstavitve in izmenjave dopisov z Odborom Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve (ECON). Z odborom ECON je sodelovala tudi v okviru tekočega dela v zvezi z digitalnim eurom. V mednarodni sferi je ECB sodelovala s partnerji iz skupine G20, kjer je poudarila, da je treba okrepiti odpornost bančnega sektorja in nebančnega finančnega sektorja ter pospešiti izvajanje dogovorjenih načrtov G20 in Basla III. ECB je prispevala tudi k razpravam v Mednarodnem denarnem skladu (MDS), ki so relevantne za centralne banke, in sicer med drugim v zvezi s posojilnimi politikami in instrumenti MDS za nastajajoča tržna gospodarstva in nizko dohodkovne države.

10.1 Demokratična odgovornost ECB

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) daje Evropski centralni banki neodvisnost, da lahko mandat vzdrževanja cenovne stabilnosti izpolnjuje brez političnega vmešavanja. Neodvisnost spremlja obveznost, da za svoje delovanje odgovarja Evropskemu parlamentu, ki zastopa državljane Evropske unije. Prakse ECB na področju demokratične odgovornosti, ki temeljijo na členu 284(3) PDEU, omogočajo dvosmerni dialog med ECB in Evropskim parlamentom. To ECB omogoča, da pojasni svoje politike in odločitve ter prisluhne pomislekom izvoljenih predstavnikov državljanov. Okvir demokratične odgovornosti ECB dopolnjuje sodni nadzor, ki ga izvaja Sodišče Evropske unije.

Junija 2024 so državljani EU izvolili nov Evropski parlament, ki se med koncem aprila in začetkom julija ni sestajal. Predsednica ECB se je tako udeležila treh rednih obravnav pred odborom ECON – ene februarja z odhajajočim odborom in dveh v drugi polovici leta z novoizvoljenimi člani. Predsednica je sodelovala tudi v plenarni razpravi o Letnem poročilu ECB 2022. S temi dejavnostmi je bilo lažje izmenjevati mnenja glede ključnih odločitev o denarni politiki in glede drugih centralnobančnih zadev. Podpredsednik ECB je aprila odboru ECON predstavil Letno poročilo ECB 2023. Poleg tega je ECB aprila objavila povratne informacije o resoluciji Evropskega parlamenta o Letnem poročilu 2022.

Med letom je ECB odgovorila na 12 pisnih vprašanj poslancev Evropskega parlamenta. Vprašanja so se nanašala na teme, kot so denarna politika, gospodarski obeti, digitalni euro in institucionalne zadeve ECB. Po izvolitvi novega parlamenta je septembra potekalo uvodno zasedanje o ECB, na katerem so se uslužbenci v parlamentu seznanili z dejavnostmi ECB in njenimi obveznostmi v zvezi z demokratično odgovornostjo. Novembra 2024 se je delegacija odbora ECON, v kateri je bilo tudi več novih poslancev Evropskega parlamenta, udeležila letnega obiska ECB v Frankfurtu na Majni.

ECB je leta 2024 v pripravljalni fazi na uvedbo digitalnega eura še naprej tesno sodelovala z Evropskim parlamentom. Član Izvršilnega odbora Piero Cipollone se je udeležil dveh razprav odbora ECON, na katerih je poročal o napredku pri projektu digitalnega eura.^[90] Poleg tega so bili predsednik odbora ECON in člani odbora prek obvestil obveščeni o vseh pomembnejših dogodkih v zvezi z digitalnim eurom. ECB je sodelovala tudi na dogodkih, ki so jih organizirali poslanci Evropskega parlamenta, na katerih so obravnavali različne razsežnosti projekta digitalnega eura.

Jesenska anketa Standard Eurobarometer 2024 je pokazala, da enotno valuto podpira 81% anketirancev v euroobmočju, kar je novo rekordno število doslej. Poleg tega je 51% anketirancev v euroobmočju izrazilo zaupanje v ECB, kar je največ po jeseni 2009 in za 8 odstotnih točk več kot v enakem obdobju leta 2023. ECB ostaja zavezana sodelovanju v konstruktivnem dialogu z Evropskim parlamentom in državljani euroobmočja. ECB želi s pojasnjevanjem svojih odločitev, obravnavanjem pomislekov javnosti in ohranjanjem odprtega dialoga okrepiti zaupanje in zagotoviti učinkovito izpolnjevanje svojih obveznosti v zvezi z demokratično odgovornostjo.

10.2 Mednarodni odnosi

Skupina G20

Med brazilskim predsedovanjem skupini G20 leta 2024 se je svetovno gospodarstvo kljub zmanjševanju inflacijskih pritiskov in odpornosti svetovnega gospodarstva še naprej soočalo z velikimi izzivi zaradi ruske vojne proti Ukrajini in zaostrovanja konfliktov na Bližnjem vzhodu. Kljub geopolitičnim napetostim je brazilsko predsedstvo uspešno pospešilo večstransko sodelovanje in doseglo dogovor o komunikeju na julijskem in oktobrskem srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G20 ter o novembrski deklaraciji voditeljev v Riu de Janeiru. Prednostne naloge so bile osredotočene na neenakost, podnebne spremembe, trajnostni razvoj, krepitev vloge večstranskih razvojnih bank, finančno stabilnost in mednarodno davčno sodelovanje. Skupina G20 je sprejela načrt za boljše, večje in učinkovitejše multilateralne razvojne banke. ECB je pozdravila ugotovitev brazilskega predsedstva o pomenu vloge Odbora za finančno stabilnost (FSB) pri ureditvi bančnega in nebančnega finančnega sektorja ter poudarila potrebo po izvajanju (i) načrta skupine G20 in priporočil Odbora za finančno stabilnost glede kriptosredstev, (ii) načrta skupine G20 za čezmejna plačila, (iii) Basla III in (iv) priporočil Odbora za finančno stabilnost glede nebančnih finančnih posrednikov. ECB je poudarila tudi pomen ureditve inovativnih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in žetonizacija, da bi njihove koristi podpirali zanesljivi regulativni okviri.

Mednarodni denarni sklad in mednarodna finančna arhitektura

ECB je še naprej imela aktivno vlogo v razpravah o mednarodnem denarnem in finančnem sistemu v Mednarodnem denarnem skladu (MDS)^[91] ter drugih forumih. MDS je leta 2024 sprejel pomembne ukrepe, da bi še naprej pomagal nastajajočim tržnim gospodarstvom in nizko dohodkovnim državam.

Oktobra je MDS pozdravil novega, 25. predsednika Izvršilnega odbora. Novi predsednik skupaj z dvema drugima predsednikoma zastopa podsaharsko Afriko ter krepi glas in zastopanost te regije. MDS je reformiral tudi politiko o stroških in doplačilih, da bi znatno znižal stroške izposojanja za države članice v stiski, hkrati pa ohranil svojo finančno zmogljivost. Za nizko dohodkovne države je MDS določil, da se vzpostavi vzdržno delovanje sklada za zmanjšanje revščine in rast (PRGT), pri čemer se je delno dogovoril o svežnju večletnih reform politik in financiranja, da bi zagotovil sredstva, ki bi omogočila nadaljnja posojila MDS po ugodnih obrestnih merah. Poleg tega je opravil prvi vmesni pregled sklada za odpornost in trajnostnost (RST). Ta sklad nizko dohodkovnim državam in ranljivim srednje dohodkovnim državam pomaga povečati makroekonomsko odpornost proti podnebnim spremembam in prihodnjim pandemijam ter s tem prispeva k prihodnji stabilnosti plačilne bilance. Države članice EU in njihove centralne banke pomembno prispevajo v sklad za zmanjšanje revščine in rast ter sklad za odpornost in trajnostnost. Prispevki centralnih bank EU se lahko uporabijo le, če ima terjatev do sklada status rezervnih imetij, kar izključuje prispevke v obliki nepovratnih sredstev ali donacij. ECB je še naprej podpirala tudi mednarodne pobude za pomoč ranljivim državam, da bi se lahko spopadle z vse večjo ranljivostjo zaradi dolga, zlasti z izboljšanjem skupnega okvira skupine G20 za obravnavo dolga, ter pobudo MDS in Svetovne banke za podporo državam, ki se soočajo z likvidnostnimi izzivi, vendar je njihov dolg vzdržen.

Tri leta po zadnji splošni dodelitvi posebnih pravic črpanja (SDR) s strani MDS v letu 2021 so ECB in nacionalne centralne banke Eurosistema revidirale svoj prostovoljni dogovor o trgovanju s posebnimi pravicami črpanja z MDS.^[92] Novembra je Svet ECB zaključil, da so sedanji Eurosistemovi prostovoljni dogovori o trgovanju ustrezni, vključno z njihovimi trgovalnimi razponi.

11 Spodbujanje dobrega upravljanja ter socialne in okoljske trajnostnosti

ECB izvaja pomembne aktivnosti, s katerimi se loteva okoljskih, socialnih in upravljavskih vprašanj. Kot javna institucija je ECB odgovorna državljanom Evropske unije (EU) in njihovim izvoljenim predstavnikom. Odgovornost zajema učinkovito komuniciranje in delo z raznolikimi javnostmi, ohranjanje najvišjih standardov poklicne etike in transparentnosti, opolnomočenje zaposlenih ob spodbujanju njihove dobrobiti ter ocenjevanje podnebnih in okoljskih vplivov in tveganj. Leta 2024 je bilo doseženih več mejnikov iz načrta ECB v zvezi s podnebjem in naravo.

11.1 Najnovejše informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih zadevah

Tukajšnji povzetek glavnih okoljskih, socialnih in upravljavskih dogajanj v letu 2024 dopolnjujejo drugi razdelki v letnem poročilu in dodatne informacije, ki so na voljo na spletnem mestu ECB (tabela 11.1).

V razdelkih 11.2 in 11.3 je podrobno opisano, kako je ECB leta 2024 izvajala pomembne pobude, s katerimi je kot evropska institucija še naprej izboljševala okvire upravljanja ter obenem spodbujala transparentnost in delo z državljani. Razdelek 11.2 predstavlja, kako ECB tesno sodeluje s sorodnimi institucijami na evropski in mednarodni ravni, da bi okrepila poklicno etiko, integriteto in dobro ravnanje, s čimer se odziva tudi na večje zanimanje javnosti za ta vprašanja. Razdelek 11.3 opisuje pobude, ki jih ECB izvaja z namenom, da bi okrepila delo z javnostjo ter povečala transparentnost in dostopnost za javnost. Razdelek 11.4 povzema politike za zaposlene in informacije o tem, kako ECB spodbuja odprto delovno kulturo in poklicni razvoj, ter predstavlja najnovejše informacije o raznolikosti in vključenosti, pri čemer opisuje glavna dogajanja v letu 2024. Razdelek 11.5 pa obravnava delo ECB v zvezi s podnebnimi in okoljskimi temami ter ponuja podrobnejše informacije o bolj specializiranih publikacijah na tem področju.

Okoljska, socialna in upravljavska tveganja se ocenjujejo v sklopu okvira ECB za upravljanje finančnih in nefinančnih tveganj. To je opisano v poglavju o upravljanju tveganj v Zaključnem računu ECB 2024. Ena od komponent tega okvira je podnebni stresni test v Eurosistemovi bilanci stanja,^[93] pri čemer ECB ocenjuje občutljivost Eurosistemovega profila finančne tveganosti na podnebne spremembe. Prvi podnebni stresni test je bil izveden leta 2022 in je odtlej postal redna vaja, saj je bil leta 2024 izveden nov test.

11.2 Krepitev poklicne etike in integritete

Služba ECB za skladnost s predpisi in upravljanje je odgovorna za določanje pravil o poklicni etiki in upravljanju v skladu z najvišjimi standardi ravnanja ter za spremljanje, kako se ta pravila upoštevajo.

Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja je leta 2024 pripravil napotke o zadevah, ki se nanašajo na omejitve pri zasebnih finančnih transakcijah ter navzkrižje interesov v povezavi z zunanjimi dejavnostmi in neplačanim dopustom, da bi podprl nacionalne centralne banke in pristojne nacionalne organe pri izvajanju smernic o poklicni etiki. Odbor je organiziral tudi tematske dogodke z zunanjimi govorniki, ki so se jih udeležili udeleženci iz približno 50 različnih javnih institucij in organizacij, da bi v največji možni meri predstavil prednosti in spoznanja, ki izhajajo iz raznolikosti pogledov. V obeležitev svetovnega dneva poklicne etike je odbor pripravil slogan z besedilom »Etika: naš skupni kompas« v vseh uradnih jezikih EU, ki poudarja skupno zavezo.

ECB si je na evropski ravni skupaj z drugimi evropskimi institucijami prizadevala za sprejetje medinstitucionalnega sporazuma o ustanovitvi organa EU za etiko. Podpis sporazuma je pomemben dosežek, saj spodbuja skupno kulturo dobrega ravnanja v evropskih institucijah. ECB je na mednarodni ravni aktivno sodelovala pri izmenjavi znanja in najboljših praks v okviru globalne etične mreže multilateralnih organizacij, in sicer v vlogi podpredsednice mreže in s prispevki na sejah, v delovnih skupinah in na letni konferenci, ki jo je gostila Svetovna zdravstvena organizacija, s čimer je krepila sodelovanje na svetovni ravni.

Ohranjanje ozaveščenosti o poklicni etiki in integriteti je bila leta 2024 še naprej ena od glavnih prednostnih nalog. Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je poleg programov za nove zaposlene organizirala tudi tečaje usposabljanja, ki so bili zasnovani in prilagojeni specifičnim poslovnim funkcijam, ter osvežitvene tečaje o pravilih v zvezi z zasebnimi finančnimi transakcijami. V obeležitev svetovnega dneva poklicne etike je bilo organiziranih tudi več pobud ozaveščanja zaposlenih, med drugim s stojnicami in kvizom za vse zaposlene v ECB. Služba se je še naprej digitalizirala, da bi bil dostop zaposlenih do nasvetov o poklicni etiki enostavnejši, na primer prek mobilnih naprav ECB. Poleg tega je bil digitaliziran tudi postopek predložitve izjav o interesih s strani visokih uradnikov v ECB, kar je omogočilo hitrejšo in bolj nemoteno predložitev.

Ob pobudah za večjo ozaveščenost in ob nadaljnjih prizadevanjih za razvoj intuitivnih digitalnih orodij se je število prošenj za etično svetovanje opazno povečalo, in sicer z 2.767 v letu 2023 na 3.070 v letu 2024 (graf 11.1). Letno spremljanje skladnosti, ki ga je leta 2024 organizirala Služba za skladnost s predpisi in upravljanje, je ponovno potrdilo, da zaposleni in visoki uradniki v ECB na splošno upoštevajo pravila o zasebnih finančnih transakcijah.

Graf 11.1

Vprašanja zaposlenih v ECB za nasvet, prejeta v letu 2024

Neodvisen Odbor ECB za poklicno etiko – skupaj z Revizijskim odborom ECB – dopolnjuje strukturo upravljanja in vodenja ECB. Svetuje visokim uradnikom ECB o vprašanjih poklicne etike, ki se večinoma nanašajo na zasebne aktivnosti in zaposlitev po odhodu iz ECB, ter ocenjuje njihove izjave o interesih. Poleg tega odbor spremlja evropska in mednarodna dogajanja na področju poklicne etike in dobrega ravnanja. Leta 2024 je preverjal, ali visoki uradniki v ECB v izjavah o interesih spoštujejo pravila o zasebnih finančnih transakcijah, in izdal 34 mnenj o različnih temah, med katerimi je deset mnenj o omejitvah po koncu zaposlitve (več od teh mnenj je vključevalo priporočila o spoštovanju obdobja mirovanja). Mnenja Odbora za poklicno etiko so objavljena na spletnem mestu ECB šest mesecev po njihovi izdaji.

11.3 Komuniciranje z javnostjo in transparentnost denarne politike ECB

Ob nadaljnjem zniževanju inflacije v letu 2024 in njenem približevanju 2-odstotnemu cilju v letu 2025 je k politikam ECB pozitivno prispevala stabilnost inflacijskih pričakovanj. Raziskave vse bolj kažejo, da so za transmisijo denarne politike pričakovanja potrošnikov in podjetij vsaj toliko pomembna kot pričakovanja finančnih trgov. Za uspešno usmerjanje pričakovanj mora ECB komunicirati jasno, dosledno in razumljivo.

Leto 2024 je zaznamoval obrat v ciklu obrestnih mer denarne politike. Prvo znižanje obrestnih mer junija 2024 so spremljala usklajena komunikacijska prizadevanja, s katerimi smo pojasnjevali takšno odločitev in gospodarske obete. Med drugim so bili mnenjski članki predsednice ECB objavljeni v več medijih po Evropi (objavljeni so bili tudi kot prispevki na blogu ECB o razlogih za znižanje obrestnih mer), člani Izvršilnega odbora pa so imeli televizijske in radijske intervjuje. Pojasnjevalni članek o tem, kaj znižanje obrestnih mer pomeni za ljudi v njihovem vsakdanjem življenju, je bil na voljo v vseh jezikih EU in objavljen na kanalih ECB na družbenih omrežjih.

Krepitev dela z javnostjo

Naraščanje cen je med preteklim skokovitim porastom inflacije postalo zelo pereče vprašanje za prebivalce Evrope, zaradi česar so se pojavila številna vprašanja in skrbi. ECB je svoje ukrepe še naprej pojasnjevala javnosti. Raziskave kažejo, da večina Evropejcev in Evropejk o ECB še vedno sliši na televiziji in radiu, vse večji delež ljudi pa smo dosegli tudi prek spletnih novic. Oblikovalci politik v ECB so se zato osredotočali na TV, družbena omrežja in medije splošnega interesa kot kanale, prek katerih so pojasnjevali denarno politiko ECB in zagotavljanje cenovne stabilnosti v korist vseh.

Preizkušali smo nove formate, kot je denimo televizijski dokumentarec o ozadju sprejemanja odločitev, ki je ponudil osebni vpogled v način delovanja ECB. Za vzpostavitev neposrednega stika z ljudmi v vseh državah v euroobmočju so oblikovalci politik v ECB uradne obiske pogosto združili s priložnostmi, kjer so se srečali z državljani in državljankami na lokacijah, kot je lokalna tržnica, ali v šolah in na univerzah. Izjemno veliko truda je bilo vloženega v to, da dosežemo ljudi, ki navadno ne slišijo o denarni politiki centralnih bank, in sicer z udeležbo predsednice Christine Lagarde v znani satirični TV oddaji, kjer je na preprost in dostopen način pojasnila, kaj dela ECB, da bi obvladala cene, kako umetna inteligenca vpliva na gospodarstvo in kako se soočiti z večjo gospodarsko negotovostjo.

Oblikovalci politik v ECB so obiskali podjetja v različnih državah v euroobmočju, da bi konkretno predstavili povezavo med denarno politiko in realno gospodarsko aktivnostjo – na primer kvantni računalniški laboratorij Pasqal v Franciji, ponudnika tehnologije in storitev Bosch v Nemčiji in rotterdamsko pristanišče na Nizozemskem. Ti obiski niso bili samo priložnost za razpravo o tem, kako denarna politika ECB vpliva na gospodarstvo in podjetja, ampak so oblikovalcem politik tudi omogočili, da bolje razumejo gospodarske izzive, s katerimi se soočajo podjetja – na primer vpliv regulacije in tehnologije na produktivnost, težave pri iskanju kvalificiranih delavcev ali zahteve, ki izhajajo iz zelenega prehoda.

ECB si je še naprej prizadevala, da bi bila dober institucionalni prebivalec mesta Frankfurt na Majni, in je skušala vzpostaviti neposreden stik z lokalnim prebivalstvom. ECB je leta 2024 ponovno odprla vrata obiskovalcem med letnim festivalom »noč muzejev«. Sodeloval je tudi na lokalni prireditvi Europafest na dan Evrope (9. maja) z zelo dobro obiskano stojnico, skupaj s frankfurtskim radijskim simfoničnim koncertom pa je organizirala zelo uspešen koncert Europa OpenAir v bližini stavbe ECB, ki se ga je udeležilo okrog 17.000 gostov.

Bolj dostopna ECB

Med letom je center ECB za obiskovalce gostil skupno 21.325 obiskovalcev, pri čemer je 12.798 obiskovalcev sodelovalo na vodenih ogledih, 8.527 pa se jih je udeležilo predavanj. Zaradi velikega zanimanja javnosti za arhitekturo glavne stavbe ECB so bili julija 2024 ponovno uvedeni vodeni arhitekturni ogledi, na katerih je sodelovalo 1.040 obiskovalcev. To je samo delček vseh zainteresiranih, saj je število mest na ogledih omejeno zaradi omejenih zmogljivosti.

Za lažji dostop do ECB in njenih politik – vključno s spletnim dostopom – je ECB prenovila strukturo spletnega mesta in se osredotočila na uporabnike, da bi jim olajšala iskanje informacij. Poleg tega je ECB vzpostavila nov kanal na aplikaciji WhatsApp, da bi dosegla novo občinstvo. Ponuja novice, kvize in druge interaktivne vsebine, do konca leta 2024 pa je pritegnil več kot 90.000 naročnikov. Poleg tega si je ECB še naprej prizadevala, da bi z uporabo tehnologije zagotovila, da so objavljene informacije lahko razumljive. V ta namen razvija orodje, ki na podlagi umetne inteligence izboljšuje pisni slog, več večjezičnih vsebin pa je ponujenih s pomočjo storitve za strojno prevajanje eTranslation, ki jo zagotavlja Evropska komisija.

Posebni dnevi in obletnice ponujajo priložnost, da javnost opozorimo na ECB in njeno delo, da pojasnimo, kaj počnemo in kako s svojim delom vplivamo na ljudi. Leto 2024 je zaznamovala deseta obletnica vzpostavitve evropskega bančnega nadzora. V obeležitev te obletnice so bili eksponati o bančnem nadzoru v centru ECB za obiskovalce aktualizirani in nadgrajeni. V preteklem letu je podkast ECB praznoval peto obletnico, ki je bila zaznamovana s posebno epizodo podkasta #AskECB, v kateri so državljani dobili odgovore na svoja vprašanja. In kanal ECB na platformi LinkedIn je zabeležil 500.000 sledilcev.

Dostop javnosti do dokumentov ima ključno vlogo pri politiki ECB o transparentnosti. Takšen režim spodbuja odprtost in krepi demokratično legitimnost ECB, saj omogoča čim širši dostop do dokumentov ECB, hkrati pa ščiti neodvisnost in učinkovito delovanje ECB.

Število prošenj javnosti za dostop do dokumentov ECB se je leta 2024 v primerjavi z letom 2023 nekoliko povečalo (74 oziroma 73 prošenj). Prošnje so še naprej zajemale širok spekter tem, ki so se nanašale na institucionalne in upravljavske vidike ter vprašanja centralnega bančništva in nadzora. Tako kot leta 2023 se je največ prošenj nanašalo na dokumente v zvezi z institucionalnimi zadevami, kot je denimo javno naročanje. V skladu z zavezanostjo ECB transparentnosti so dokumenti, posredovani javnosti na podlagi prošenj za dostop, običajno objavljeni v javnem registru dokumentov ECB. Poleg tega je bil leta 2024 ažuriran splošen pregled tem v prošnjah za dostop do dokumentov, ki jih je prejela ECB.

Za večjo ozaveščenost o pravnem okviru, ki ureja dostop do dokumentov in spodbuja kulturo transparentnosti v instituciji, je ECB na mednarodni dan univerzalnega dostopa do informacij, ki ga je razglasil UNESCO, organizirala pobude za ozaveščanje vseh zaposlenih v ECB.

Evropski varuh človekovih pravic ni izdal nobenih ugotovitev o nepravilnostih v zvezi s tem, kako ECB obravnava prošnje javnosti za dostop do dokumentov.

11.4 Opolnomočenje zaposlenih za odličnost v službi Evrope

ECB si je leta 2024 še naprej prednostno prizadevala za odprto delovno kulturo ter dinamično, vključujoče in podporno delovno okolje, kjer je vsak zaposlen opolnomočen za odličnost. Uvedla je več pobud za večjo dobrobit zaposlenih, boljši poklicni razvoj ter večjo raznolikost in vključenost. ECB je začela tudi prehod na sistem dinamičnih delovnih mest, tj. novo zasnovo pisarniških prostorov, ki odraža hibridno delo – delo na daljavo in delo v pisarni. Nove kadrovske politike, kot sta v celoti plačan posebni starševski dopust in daljša odsotnost za skrbnike, izpostavljajo predanost ECB spodbujanju enakopravnega okolja. Uveden je bil karierni portal za podporo razvoju zaposlenih, ki ponuja priložnosti za mobilnost (pri čemer zaposleni zamenjajo delovno mesto interno) in mentorstvo. Poudarek na raznolikosti in vključenosti se kaže v ambicioznih ciljnih deležih žensk in pobudah, ki obravnavajo različne dimenzije raznolikosti in vključenosti. S temi prizadevanji namerava ECB ustvariti takšno delovno okolje, kjer se vsi zaposleni počutijo cenjeni in opolnomočeni, da lahko po svojih najboljših močeh prispevajo k prihodnosti Evrope.

Delovna kultura in delovni pogoji

ECB preoblikuje delovna mesta zaposlenih, da bi se prilagodila hibridnemu modelu dela na daljavo in dela v pisarni. Leta 2024 je sprejela prve korake pri uvajanju dinamičnih delovnih mest, vključno z delitvijo pisalnih miz med zaposlenimi, da bi spodbujala fleksibilnost, vključenost in sodelovanje ob optimizaciji uporabe pisarniških prostorov. Vključevanje zaposlenih je ključno za oblikovanje delovnega okolja, ki bo spodbujalo raznolikost posameznikov in različne načine dela. Nekateri oddelki so že oblikovali svoje nove prostore, kamor se bodo preselili leta 2025.

ECB je 1. januarja 2025 uvedla poseben dopust za starše otrok, ki so bili rojeni ali posvojeni od tega datuma. V prvih treh letih po rojstvu ali posvojitvi bodo lahko vzeli 40 dni dodatnega plačanega dopusta. S prehodnim ukrepom je odobrenih 20 dni za otroke, ki so bili rojeni ali posvojeni po avgustu 2022. Posebni dopust za skrbnike je bil podaljšan na deset dni na leto. Dopolnitev obstoječih pravic potrjuje zavezanost ECB ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem ter enakosti spolov, kar spodbuja vključujoče delovno okolje.

ECB je še naprej skušala prisluhniti zaposlenim, da bi bolje razumela njihove potrebe. Na podlagi povratnih informacij iz ankete je ECB uvedla pobude za večjo dobrobit zaposlenih in krepitev kulture svobodnega izražanja mnenj. Fokusne skupine so na primer prispevale k razumevanju temeljnih vzrokov in k iskanju rešitev za izzive na področju dobrobiti zaposlenih, komunikacijske kampanje so krepile ozaveščenost o fleksibilnih možnostih dela, na delavnicah pa so se zaposleni in vodstveni delavci učili, kako se odzvati na nespoštljivo vedenje.

Poleg tega je bil v vseh poslovnih področjih opravljen pregled sistema obravnavanja kršitev na delovnem mestu s ciljem, da postopki postanejo jasnejši in učinkovitejši ter da se zagotovi boljša zaščita in podpora.

Pregled metodologije za splošno prilagoditev plač je bil leta 2024 zaključen. Metodologija določa, kako se plače v ECB letno prilagajajo. Novi pristop temelji na podatkih, ki jih objavlja Eurostat, s čimer se zagotavljata transparentnost in objektivnost.

Razvoj talentov in poklicni razvoj

Poklicni razvoj je ena od prednostnih nalog v ECB, leta 2024 pa se je začela izvajati ključna pobuda, tj. novi karierni portal. Deluje kot centralna točka, kjer lahko zaposleni raziščejo različne priložnosti, kot sta mobilnost in mentorstvo. Karierni portal ponuja tudi novo možnost, ki zaposlenim omogoča, da v organizaciji poiščejo ljudi, s katerimi bi zamenjali delovno mesto, s čimer lahko izvedejo horizontalni premik, razširijo svoje kompetence ter izboljšajo svojo poklicno mrežo. Leta 2025 bodo v karierni portal dodani novi elementi, kot je denimo možnost, da zaposleni izkusijo delovno življenje sodelavca prek dela v senci. V prvih šestih tednih po uvedbi je karierni portal uporabilo 1.207 zaposlenih.

Kar zadeva mobilnost, je bilo v okviru šeste izdaje Schumanovega programa v letu 2024 ponujenih 39 projektov kot priložnost za napotitev, s čimer je bila omogočena izmenjava zaposlenih med ECB, pristojnimi nacionalnimi organi in nacionalnimi centralnimi bankami. V okviru posebnega programa izmenjav znotraj enotnega mehanizma nadzora (EMN) so zaposleni v ECB še naprej sodelovali v izmenjavah z več pristojnimi nacionalnimi organi in evropskimi institucijami. Ob koncu leta 2024 je bilo vzpostavljenih sedem dogovorov o zamenjavah zaposlenih s štirimi pristojnimi nacionalnimi organi (centralnimi bankami Banca d’Italia, De Nederlandsche Bank, Banco de España in ACPR) in tremi agencijami (Enotnim odborom za reševanje, Evropsko investicijsko banko ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge).

Naše delovno okolje se spreminja in vedno hitreje prinaša nove izzive. Razvoj kompetenc in pridobivanje novih je bistveno tako za osebno rast kot tudi za organizacijski uspeh. Učni program se je leta 2024 osredotočal na umetno inteligenco, podnebna tveganja in vodenje. Na področju umetne inteligence je bila pozornost namenjena ozaveščanju in spodbujanju zanimanja: zaposleni so bili pozvani, naj raziščejo, kaj je umetna inteligenca, in začnejo preizkušati tehnologije in orodja. Učni program o podnebnih tveganjih je zaposlenim v Evropskem sistemu centralnih bank (ESCB) in EMN omogočil, da razumejo vpliv na finančni sistem. Med pobudami za razvoj vodstvenih kadrov so bile 360-stopinjske povratne informacije na vseh vodstvenih ravneh in prvič tudi poseben razvojni program za vodje skupin.

Raznolikost in vključenost

V ECB je spodbujanje kulture raznolikosti, vključenosti in pripadnosti sestavni del skupnih prizadevanj. Izvršni sponzorji raznolikosti in vključenosti zagotavljajo podporo vodstvenemu kadru in dajejo težo tej temi, medtem ko ambasadorji raznolikosti in vključenosti spodbujajo raznolikost in vključenost znotraj poslovnih področij, skupaj s šestimi mrežami raznolikosti in vključenosti, ki dajejo glas manjšinskim skupinam. Ta prizadevanja združujeta svetovalec za raznolikost in vključenost ter kadrovska ekipa, saj upoštevata perspektive raznolikosti in vključenosti pri oblikovanju kadrovskih politik in omogočata odprt dialog v banki. Z rednim sestajanjem lahko mreža ESCB in EMN za raznolikost in vključenost bolje izkoristi kolektivno izkušnjo in znanje s področja raznolikosti in vključenosti, s čimer obe naši instituciji bolje odsevata družbo ter dosegata vedno boljše rezultate v korist državljanov, ki jim služi ECB.

V prizadevanjih za enakost spolov je ECB uvedla ambiciozne ciljne deleže žensk in spremljajoče ukrepe. Leta 2024 so ženske predstavljale 33,3% vseh zaposlenih na vodstveni ravni (plačni razredi I–L) in 37,3% na višji vodstveni ravni (plačni razredi K–L), kar je bilo 0,7 odstotne točke manj od ciljev na vodstveni in višji vodstveni ravni. Kar zadeva sestavo zaposlenih na vodstveni ravni, je bil v zadnjih desetih letih dosežen precejšen napredek. Kljub temu ostaja zapiranje vrzeli na ravni strokovnjakov (plačni razredi F/G–G) in vodij skupin (plačni razred H) izziv (slika 11.1), kar kaže, da je treba uravnoteženost spolov ohraniti visoko na strateški agendi.

Leta 2024 so bila prizadevanja razširjena, tako da so bile poleg podpore ženskam vključene tudi moške teme, kot je serija pogovorov o spolnih normah, vidikih moškosti in očetovskem dopustu. Za gojenje in vzdrževanje okolja, v katerem so cenjena vsa ozadja, izkušnje in sposobnosti posameznikov, je bilo organiziranih več delavnic, ki so se osredotočale na vključujoče vedenje in vodenje, vključenost LGBT+, raso, etničnost in zavezništvo.

ECB je leta 2024 mesec raznolikosti v EU posvetila rasnim in etničnim vprašanjem, pri čemer je sodelovala z zunanjimi strokovnjaki ter pilotno uvedla mentorski program in fokusne skupine za zaposlene, ki pripadajo etnično-rasnim manjšinam. Pridobljena spoznanja o prednostih in področjih, kjer je še potrebno izboljšanje, so bila podlaga za pilotno delavnico o rasni vključenosti za vodstvene delavce.

Slika 11.1

Zaposleni v ECB v številkah

11.5 Nadaljnja prizadevanja v zvezi z okoljskimi in podnebnimi izzivi

Nedavni napredek na področju podnebne ekonomije in modeliranja kaže, da so stroški nezmanjšanih podnebnih sprememb precej višji, kot je bilo predpostavljeno. To je deloma posledica nezadostnega napredka pri zajezitvi podnebnih sprememb. Pravočasen prehod v bolj zeleno gospodarstvo bi bil veliko cenejši.^[94] Letne globalne emisije ogljika so zdaj na rekordno visoki ravni in znanstveniki pričakujejo, da bo globalno segrevanje v tem stoletju doseglo 2,6–2,8°C nad predindustrijsko ravnijo, tudi če bodo sedanje zaveze izpolnjene. To je veliko več od 1,5°C, ki je bila kot zgornja meja določena v Pariškem sporazumu.^[95] Zato se povečuje tveganje bolj vročega planeta in prepoznega zelenega prehoda. Poleg tega degradacija narave vpliva na gospodarstvo in povzroča finančna tveganja. Podnebje in narava sta medsebojno povezana, zato mora ECB razumeti njun kombiniran vpliv na gospodarstvo in finančni sektor, da bi lahko učinkovito uresničevala svoj mandat.

ECB je leta 2024 nadaljevala z izvajanjem načrta v zvezi s podnebjem in naravo 2024–2025. To delo usklajuje center ECB za podnebne spremembe in poteka v sodelovanju z internimi deležniki ter relevantnimi odbori Eurosistema in podnebnimi forumi. Načrt nadgrajuje pretekle dosežke in predstavlja vizijo ECB, kako v okviru svojega mandata obravnavati posledice podnebnih sprememb in degradacije narave. Poleg nadaljnjega izvajanja ukrepov, ki so bili dogovorjeni v preteklosti,^[96] so v načrtu opredeljena tri prednostna področja za nadaljnje delo: (i) usmerjanje prehoda v zeleno gospodarstvo, (ii) razumevanje povečanih materialnih posledic podnebnih sprememb in (iii) napredek na področju tveganj v zvezi z naravo. Center za podnebne spremembe je razvil tudi pobude, s katerimi krepi zmogljivosti in povečuje sinergije znotraj Eurosistema prek skupnih programov usposabljanja, skupnih seminarjev in projektov. Tudi zaposleni v ECB so prispevali k usposabljanju in delavnicam s centralnimi bankami in drugimi deležniki zunaj Eurosistema. ECB je prispevala k promociji podnebne agende v mednarodnih forumih, med katerimi so mreža centralnih bank in nadzornikov za ozelenitev finančnega sistema (NGFS), Odbor za finančno stabilnost, Baselski odbor za bančni nadzor, evropski nadzorni organi in Evropski odbor za sistemska tveganja, Banka za mednarodne poravnave (BIS), Odbor BIS za plačila in tržno infrastrukturo, G7, G20 ter Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka.

Pri izvajanju denarne politike so bila podnebna finančna razkritja o Eurosistemovih imetjih za namene denarne politike in deviznih rezervah ECB, objavljena junija 2024, razširjena, tako da poleg podjetniških obveznic vključujejo tudi druge razrede finančnega premoženja. Poročilo zdaj zajema 99,7% vseh vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike. Emisije ogljika, povezane s podjetniškimi vrednostnimi papirji – pri katerih Eurosistem zasleduje proces razogljičenja, ki podpira cilje Pariškega sporazuma in cilje EU glede podnebne nevtralnosti – so se še naprej zmanjševale. Ker se ponovno investiranje podjetniških obveznic od 31. decembra 2024 ne izvaja več, bo zmanjšanje v prihodnje temeljilo na strukturi zapadlosti teh vrednostnih papirjev in na ukrepih samih podjetij. Svet ECB se je maja 2024 dogovoril, da bodo za imetja podjetniških obveznic določeni vmesni cilji glede zmanjšanja emisij, s čimer se bo v tej fazi interno spremljala dinamika zmanjševanja emisij v podjetniških portfeljih. Če bodo ugotovljena odstopanja od začrtane smeri, bo Svet ECB v okviru svojega mandata od primera do primera ocenil potrebo po korektivnih ukrepih. Poleg tega je Eurosistem še naprej nadalje vključeval podnebno problematiko v operacije denarne politike ter izboljševal ocenjevanje in upravljanje tveganj. Nacionalne centralne banke v Eurosistemu v svojih internih bonitetnih sistemih zdaj denimo uporabljajo skupne minimalne standarde v skladu z zavezami iz julija 2022.^[97]

Kar zadeva finančno stabilnost in scenarijske analize, enkratna podnebna scenarijska analiza »Pripravljeni na 55«, ki so jo pripravili ECB, Evropski odbor za sistemska tveganja in evropski nadzorni organi, kaže, da izgube zaradi tranzicijskega tveganja same po sebi verjetno ne bodo ogrozile splošne finančne stabilnosti v EU. Če pa so ta tveganja povezana z makroekonomskimi šoki, lahko povzročijo večje izgube v finančnih institucijah. To terja usklajen pristop k podnebnim politikam. Novi dolgoročni podnebni scenariji, ki jih je pripravila delovna skupina v okviru NGFS pod vodstvom ECB, vključujejo aktualizirano škodno funkcijo, kar privede do bolj neugodne ocene fizičnega tveganja, in izpostavljajo, kako premalo ambiciozne podnebne politike otežujejo zeleni prehod.

Bančni nadzor v ECB je še naprej ocenjeval skladnost bank z nadzorniškimi pričakovanji ECB glede podnebnih in okoljskih tveganj. Večina bank ima zdaj vzpostavljen okvir spremljanja tveganj v zvezi s podnebjem in naravo. Vseeno pri manjšem številu bank še niso vzpostavljeni temeljni elementi za ustrezno upravljanje tveganj v zvezi s podnebjem in naravo. Če banke do zastavljenih rokov ne bodo izpolnjevale zahtev, se jim lahko naložijo periodične denarne kazni.

Kar zadeva prispevek k podnebnim podatkom, so bili leta 2024 ažurirani in izboljšani vsi trije sklopi statističnih kazalnikov ECB o podnebju (in sicer kar zadeva trajnostno financiranje, fizična tveganja in emisije ogljika) (glej razdelek 7.2).

Letna podnebna finančna razkritja v zvezi s portfelji ECB, ki niso povezani z denarno politiko, in okoljska izjava ECB predstavljajo ogljični odtis emisij, ki jih financira ECB, in cilje zmanjševanja emisij, kakor tudi okoljske vplive in cilje lastnih operacij ECB. Podatki o okoljski uspešnosti ECB v letu 2024 bodo objavljeni leta 2025 skupaj z novim programom okoljskega ravnanja za obdobje 2025–2027.

Prizadevanja, da se zmanjša okoljski odtis eurskih bankovcev, so se nadaljevala tudi v letu 2024. Med sprejetimi ukrepi so bili prehod na 100% ekološki bombaž za papirni substrat do leta 2027 ter raziskave o podaljšanju življenjske dobe bankovcev v obtoku in o alternativnih trajnostnih metodah odlaganja odpadnega materiala, kot sta recikliranje in ponovna uporaba odpadnega materiala. In nenazadnje, prihodnji eurski bankovci se razvijajo v skladu z načeli okolju prijaznega načrtovanja. To pomeni, da se okoljski vidiki upoštevajo v vseh fazah razvoja bankovcev (glej razdelek 6.3). Kar zadeva elektronska plačila malih vrednosti in vlogo ECB kot pospeševalca, je ECB skupaj z ESCB proučila načine, kako zmanjšati okoljski odtis procesa plačevanja. Eurosistem je razvil začetne najboljše okoljske prakse za elektronska plačila malih vrednosti, pri čemer se je osredotočal izključno na digitalna plačila. Enak pristop se uporablja tudi pri projektu digitalnega eura, kjer se Eurosistem osredotoča na zmanjšanje okoljskega odtisa v celotni vrednostni verigi. To vključuje uporabo obstoječih standardov in optimizacijo postopkov, uporabo protokolov za zmanjšanje porabe energije ter upoštevanje najboljših praks glede okoljske uspešnosti in transparentnosti podatkov.

Poleg izvajanja ukrepov, ki so bili dogovorjeni v preteklosti, je ECB krepila svoje delo na treh področjih (slika 11.2).

Slika 11.2

Fokusna področja podnebnih prizadevanj ECB v obdobju 2024–2025

ECB je dosegla napredek pri razumevanju in obravnavanju posledic prehoda v bolj zeleno gospodarstvo. Julija 2024 je anketa ECB o bančnih posojilih pokazala, da imajo podnebna tveganja vse večjo vlogo v posojilnih pogojih in povpraševanju po posojilih, zlasti pri financiranju naložb za zeleni prehod. Analiza je pokazala, da so kljub napredku še vedno potrebne znatne zelene naložbe v Evropi. V poročilu ESCB so bile analizirane strukturne posledice zelenega prehoda za produktivnost, medtem ko so analitični prispevki, kot je denimo okvir v Ekonomskem biltenu o makroekonomskih posledicah podnebnih politik zelenega prehoda, okrepili okvir ECB za makromodeliranje. Prispevek na blogu ECB je pokazal, da energetsko intenzivna podjetja trpijo zaradi nizkih profitnih marž, in razpravljal o posledicah za zeleni prehod. Kar zadeva izvajanje denarne politike, je Svet ECB marca 2024 potrdil, da bi morala zasnova prihodnjega Eurosistemovega operativnega okvira – v kolikor so različne konfiguracije operativnega okvira enako primerne za uspešno izvajanje naravnanosti denarne politike – omogočati lažje uresničevanje sekundarnega cilja ECB, zlasti kar zadeva prehod v zeleno gospodarstvo, brez poseganja v poglavitni cilj cenovne stabilnosti.

Kar zadeva povečan materialni vpliv podnebnih sprememb, je ECB raziskovala, kako ta vpliv integrirati v podnebne scenarije in makroekonomske projekcije. Med prispevki sta bila proučevanje vpliva temperaturnih šokov na inflacijo v državah v euroobmočju in širjenje fizičnih tveganj prek povezav v dobavnih verigah. Kar zadeva prilagajanje podnebnim spremembam, študija o politikah za zmanjšanje primanjkljaja v zavarovalni zaščiti pred podnebnimi spremembami, ki sta ga objavila ECB in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, podrobneje obravnava vzroke v Evropi na strani ponudbe in povpraševanja ter predstavlja možne korake v smeri evropskega sistema zavarovanja pred naravnimi nesrečami.

ECB je nadaljevala delo na področju tveganj v zvezi z naravo ter v Ekonomskem biltenu (številka 6/2024) objavila okvir o »ekosistemskih storitvah« in članek o vplivu degradacije narave in izgube biotske raznovrstnosti, v katerih je ugotovila, da lahko degradacija narave predstavlja velik izziv za cilj ESCB iz Pogodbe, da ohranja stabilnost cen, in za njegovo nalogo, da prispeva k finančni stabilnosti. Poleg tega je ECB skupaj s potsdamskim inštitutom za raziskovanje podnebnih vplivov, organizacijo NatureFinance in univerzo iz Minnesote izvedla raziskave, ki so izpostavile pomen integriranih scenarijev, ki združujejo naravo in podnebje, s čimer bo mogoče dobiti natančnejši pogled na tveganja za finančno in gospodarsko stabilnost. ECB je izvedla tudi raziskave, s katerimi je proučevala pravne posledice tveganj v zvezi z naravo za centralne banke in nadzornike, kot je opisano v govoru Franka Eldersona o tveganjih, ki jih predstavlja degradacija narave.

12 Spoznajte zaposlene v ECB

Veliko dosežkov v letu 2024 je bilo mogočih s sodelovanjem med kolegi v ECB in Evropskem sistemu centralnih bank (ESCB). Svetu ECB in Razširjenemu svetu ECB so pri odločanju pomagali zlasti številni strokovni odbori. Ti odbori, ki jih sestavljajo strokovnjaki iz ECB in ESCB, svetujejo na svojih področjih pristojnosti. V tem poglavju nekateri naši sodelavci pojasnjujejo vlogo odbora, v katerem sodelujejo. Opisujejo tudi vtis o svojih osebnih izkušnjah z delom v odboru in splošneje v ECB.

Oscar Arce

V čast mi je, da lahko predsedujem Odboru za denarno politiko – ključnemu forumu, ki združuje strokovnjake iz celotnega Eurosistema in ESCB ter podpira Svet ECB in Razširjeni svet. Pri svojem delu se osredotočamo na analizo gospodarskih gibanj in priprave na razprave o denarni politiki, ki prispevajo k odločanju o obrestnih merah in drugih ukrepih denarne politike. Preprosto povedano, zagotavljamo, da politike ECB ohranjajo stabilno inflacijo in podpirajo gospodarstvo euroobmočja.

Preden sem se pridružil ECB, sem bil generalni direktor za ekonomijo, statistiko in raziskave v Banco de España, kjer sem se ukvarjal z ekonomsko analizo in napovedmi. Delal sem tudi v španski komisiji za trg vrednostnih papirjev in ekonomskem uradu španskega predsednika vlade. Doktoriral sem iz ekonomije na London School of Economics and Political Science, pri raziskovanju pa se osredotočam na denarno politiko, finančno stabilnost in makroekonomsko politiko.

Vodenje generalnega direktorata ECB Ekonomske analize je čast in velik strokovni izziv. ECB je vse od uvedbe evropske ekonomske in monetarne unije steber stabilnosti in napredka. V tesnem sodelovanju s preostalimi članicami Eurosistema bo naša vloga v prihodnjih letih še naprej ključna. Pri svojem delu najbolj uživam v nenehni izmenjavi idej z nadarjenimi sodelavci po vsej Evropi.

Zunaj službe rad preživljam čas z družino v Madridu in na motorju odkrivam nove poti.

Cornelia Holthausen

Predsedujem Odboru za finančno stabilnost, v katerem razpravljamo o temah, ki zadevajo ugotavljanje in ocenjevanje tveganj za finančno stabilnost, ter o ustrezni naravnanosti makrobonitetnih politik.

Po doktoratu me je zelo zanimalo delo za Evropo, zato sem se leta 1999 pridružila ECB kot ekonomistka v generalnem direktoratu Raziskave, kjer sem se osredotočila na denarne trge in plačilne sisteme. Hitro me je pritegnilo praktično delo na področju denarne politike in nekaj let pozneje sem se z veseljem pridružila generalnemu direktoratu Tržne operacije kot vodja upravljanja likvidnosti. Med finančno krizo je bilo to izjemno zanimivo področje. Analiza in hitro sprejemanje odločitev sta šla z roko v roki in čutila sem, da je bilo delo vseh članov ekipe resnično pomembno.

Pozneje sem se odločila za vodstveno pot na področju finančnih raziskav, tržnih operacij, ekonomije in nazadnje finančne stabilnosti. Odlična izkušnja je bila, da sem lahko menjala zaposlitev v ECB in se v preteklih letih ukvarjala s številnimi različnimi temami v različnih ekipah. Opazila sem zelo veliko predanost zagotavljanju visoko kakovostnih rezultatov v celotni instituciji.

V generalnem direktoratu Makrobonitetna politika in finančna stabilnost se osredotočamo na zagotavljanje celovitih analiz in svetovanje v zvezi z makrobonitetnimi politikami, finančno stabilnostjo in finančno ureditvijo. Naša ekipa se ukvarja z ugotavljanjem in spremljanjem sistemskih tveganj v finančnem sektorju v celotnem euroobmočju. Pri tem tesno sodelujemo z nacionalnimi centralnimi bankami, enotnim mehanizmom nadzora, Evropskim odborom za sistemska tveganja in drugimi poslovnimi področji v ECB. Naše delo je zahtevno, pa tudi nagrajujoče, ko vsi združimo moči za skupen cilj.

Vesela in ponosna sem, da lahko tako dolgo delam v instituciji, ki je sestavni del Evrope in je ostala trdna tudi v težkih obdobjih. Vem, da bo Evropa v prihodnjih desetletjih ostala tesno povezana.

Vitaliana Rondonotti

Od leta 2017 sem poročevalka Odbora za statistiko. Usklajujem medsektorske statistične zadeve ESCB, spremljam izvajanje statističnega delovnega programa ESCB in enotnega mehanizma nadzora ter pomagam predsedniku pri strateškem vodenju odbora. Kot poročevalka doživljam zahtevne, a hkrati dragocene trenutke. Na generalnem direktoratu Statistika sem delovala neposredno pod štirimi generalnimi direktorji in spremljala pomembne spremembe statistične funkcije zaradi vedno večjih potreb po podatkih, novih metodologij, hitrega razvoja tehnologije in potrebe po učinkovitem osebnem in virtualnem sodelovanju z vedno večjim številom deležnikov.

Ker sem živela in študirala v različnih državah, sem odraščala v spoštovanju večnacionalnih in večkulturnih okolij in sem močna zagovornica mednarodnega sodelovanja. Ko sem izvedela za projekt enotne evropske valute, sem bila navdušena nad možnostjo, da se pridružim mednarodni instituciji, kot je ECB, in delam za Evropo.

Po študiju metodološke statistike sem se leta 2000 kot strokovnjakinja za desezoniranje pridružila generalnemu direktoratu ECB Statistika. Sprva sem sodelovala pri pripravi agregatne denarne statistike, kmalu pa me je začelo zanimati tudi sodelovanje pri novih statističnih pobudah, kot sta raziskovanje uporabe centralnih kreditnih registrov in drugih novih virov podatkov za statistične namene ter vzpostavitev podatkovne baze statistike imetij vrednostnih papirjev, enega prvih projektov ESCB na področju podrobnih statističnih informacij.

Ponosna sem, da lahko delujem v Odboru za statistiko, prispevam k pripravi visoko kakovostnih evropskih statističnih podatkov, ki so ključnega pomena za oblikovanje politik ECB, in pripomorem k boljši in močnejši Evropi.

Sylvia Hildebrandt

Sem višja koordinatorka v direktoratu Bankovci. Odkar sem se leta 2017 pridružila ECB, sem odgovorna za upravljanje administrativnih in logističnih zadev Odbora za bankovce. Naloga tega odbora je zagotoviti, da bo gotovina v eurih še naprej široko dostopna, na voljo in sprejeta kot plačilno sredstvo in hranilec vrednosti ter da bo inovativna, varna in okolju prijazna.

Pri svojem delu skrbim za nemotene izmenjave med predsednikom, sekretarjem in člani odbora, pri čemer resnično cenim vzdušje sodelovanja in timski duh, ki presega nacionalne meje.

Pred prihodom v ECB sem delala v zasebnem sektorju na področju upravljanja talentov in nato kot pomočnica ekipe. Že od nekdaj me navdušujeta delo z ljudmi in organizacija dogodkov, zato sem svoje znanje in spretnosti z veseljem prenesla v svoje delo v ECB. Dobro se počutim v raznolikem in mednarodnem okolju ECB in ker sem študirala anglistiko, svoje jezikovno znanje rada vsak dan uporabljam v praksi. Zelo sem predana spodbujanju močne Evrope in s ponosom prispevam k temu cilju s svojim delom v Odboru za bankovce.

Zunaj službe uživam v naravi, bodisi s svojim psom bodisi na gorskem kolesu. S partnerjem rada kolesariva po čudoviti pokrajini v Odenwaldu, kjer imava svoj dom.

Veseli me, da bom lahko še naprej prispevala k uresničevanju poslanstva ECB, in veselim se priložnosti, ki jih prinaša prihodnost.

Christian Barontini

Sem sekretar skupine, ki združuje sekretarje vseh odborov ESCB. Ukvarjam se s tehnično, logistično in strateško podporo. Svetujemo glede pravil, ki veljajo za odbore, zagotavljamo usklajenost vsebine in časovnega okvira skupnih dejavnosti ter spremljamo, kako se odbori odzivajo na zahteve organov odločanja.

Moja prva izkušnja z odbori je bila na začetku moje kariere v centralnem bančništvu, ko je bil leta 1999 uveden euro. Kot predstavnik Banque de France sem sodeloval v delovni skupini Odbora za denarno politiko. To mi je pomagalo, da poglobim razumevanje mehanizmov evropskih projektov in pomena sodelovanja z nacionalnimi perspektivami pri iskanju skupnih točk.

ECB sem se pridružil leta 2007 kot ekonomist v generalnem direktoratu Mednarodni in evropski odnosi, kjer sem sodeloval pri pripravi stališč ECB za sestanke institucij EU in forume v Bruslju. Pozneje sem prevzel sedanje delovno mesto v generalnem direktoratu Sekretariat, kjer usklajujem sestanke organov odločanja ECB. V tem obdobju sem bil tudi aktiven član Odbora za komuniciranje, ki organom odločanja svetuje glede vseh vprašanj notranjega in zunanjega komuniciranja, na primer glede prilagajanja digitalnim orodjem, ki se uporabljajo na novo, ali glede komunikacijskih vidikov velikih projektov, kot je pregled strategije denarne politike leta 2021.

Euro je edinstvena valuta, ki je bila oblikovana za spodbujanje rasti, stabilnosti in gospodarskega povezovanja v Evropi. Že skromen prispevek k tako pomembnemu poslanstvu me navdaja z velikim ponosom.

Zaključni račun ECB

Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema na dan 31. decembra 2024