Vprašajte nas

Evropska centralna banka (ECB) je centralna banka za euroobmočje. Naš glavni cilj je, da cene ostajajo stabilne, kar dosegamo predvsem z uravnavanjem višine obrestnih mer.

Pristojni smo tudi za nadzor bank v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN).

Vodilna načela pri našem delu so transparentnost, neodvisnost in demokratična odgovornost.

V Evropski uniji je trenutno 24 uradnih jezikov in z nami lahko komunicirate v kateremkoli od njih. Katere jezike uporabljamo v komunikaciji, je odvisno od ciljnega občinstva in vsakokratnih okoliščin. ECB objavlja pravne akte v vseh uradnih jezikih EU, njen delovni jezik pa je angleščina.

ECB imajo skupaj v lasti nacionalne centralne banke vseh držav članic EU. Delež vsake države v kapitalu ECB ustreza njenemu prebivalstvu in bruto domačemu proizvodu (BDP), ki imata enako utež. Poleg tega države z eurom vplačajo več kapitala kot države EU, katerih valuta ni euro. Ti dejavniki skupaj določajo t. i. kapitalski ključ, po katerem se določi znesek, ki ga vplača vsaka nacionalna centralna banka.

Enako kot katerakoli druga institucija lahko tudi ECB ustvari dobiček oziroma ima izgubo. Čisti dobiček ali izguba ECB se porazdeli med nacionalne centralne banke v euroobmočju. Statut Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in ECB določa, da se do 20% dobička lahko obdrži kot rezerva, preostali dobiček pa se mora razdeliti med nacionalne centralne banke v euroobmočju sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži. Če ima ECB izgubo, se ta lahko pokrije iz splošnih rezerv, iz prihodkov danega leta ali iz zneskov, dodeljenih vsaki nacionalni centralni banki.

Denarna politika ECB obsega vse ukrepe, s katerimi vplivamo na stroške zadolževanja in jih sprejmemo, da bi ohranili cenovno stabilnost. Primarni instrument denarne politike je sklop ključnih obrestnih mer ECB. Vsaka sprememba teh obrestnih mer vpliva na druge obrestne mere v celotnem gospodarstvu euroobmočja, vključno z obrestnimi merami, po katerih poslovne banke posojajo denar posameznikom in podjetjem. Spremembe obrestnih mer vplivajo na povpraševanje po izdelkih in storitvah, kar s časovnim zamikom vpliva na inflacijo. Za doseganje našega glavnega cilja – ohranjanje cenovne stabilnosti – lahko po potrebi uporabljamo tudi druga orodja.

Kot določa člen 127 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je poglavitni cilj ECB ohranjanje cenovne stabilnosti. Po mnenju ECB je mogoče cenovno stabilnost najbolje ohranjati tako, da v srednjeročnem obdobju stremimo k 2-odstotni inflaciji, merjeni s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP).

Stabilne cene spodbujajo podjetja k naložbam, ljudem pa omogočajo boljše načrtovanje potrošnje. Prispevajo tudi k ohranjanju zaupanja v euro, saj zagotavljajo, da je z danim zneskom eurov mogoče kupiti enako količino izdelkov in storitev.

Za učinkovito ohranjanje cenovne stabilnosti potrebujemo zanesljivo merilo inflacije. V ta namen spremljamo cene več sto dobrin, ki jih ljudje običajno kupujejo, med katerimi so izdelki (npr. hrana, oblačila in energenti) in storitve (npr. mobilna telefonija, vozovnice za vlak in najemnine). Skupaj nam ti stroški dajejo predstavo o tem, koliko se cene v gospodarstvu na splošno spreminjajo.

Takšno širšo sliko daje harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP), ki je po našem mnenju najprimernejše merilo za beleženje rasti cen življenjskih potrebščin, tj. sprememb cen potrošniških izdelkov in storitev, ki jih kupujejo gospodinjstva v euroobmočju.

Indeks je »harmoniziran«, kar pomeni, da vse države članice EU uporabljajo enako metodologijo. Zato je podatke ene države mogoče primerjati s podatki vseh drugih držav. 

HICP po harmoniziranih statističnih metodah skupaj pripravljajo Eurostat in nacionalni statistični uradi.

Zdaj, ko je inflacija bližje 2-odstotnemu cilju, smo obrestne mere znižali, vendar jih bomo ohranjali na ravneh, ki zagotavljajo, da se bo inflacija vrnila na ciljno raven in tam ostala. To je ključno, saj lahko visoka inflacija oteži življenje posameznikom in podjetjem.

Smo centralna banka za euro in naš mandat je ohranjati cenovno stabilnost. Kadar cene rastejo prehitro – tj. kadar je inflacija previsoka – zviševanje ključnih obrestnih mer ECB prispeva k temu, da se inflacija spet zniža na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju. Zato smo julija 2022 začeli zviševati obrestne mere in z zviševanjem nadaljevali do septembra 2023, da bi znižali inflacijo. Cene ne rastejo več tako hitro, zato smo začeli postopno zniževati obrestne mere – vendar še nismo na ciljni ravni.

Cilj evropskega bančnega nadzora je zagotavljati varnost in trdnost evropskega bančnega sistema, izboljšati finančno integracijo in stabilnost ter zagotavljati enotno izvajanje bančnega nadzora.

Enotni mehanizem nadzora (EMN) je sistem bančnega nadzora v Evropi. Sestavljajo ga nadzorno krilo ECB (bančni nadzor) in nacionalni nadzorni organi držav, ki sodelujejo v EMN.

Pozivamo vas, da prek platforme za žvižgače prijavite sume kršitve zakonodaje EU, ki se nanaša na nadzor skrbnega in varnega poslovanja bank, ki so jih storile nadzorovane banke, nacionalni bančni nadzorniki ali sama ECB. ECB ščiti tako ljudi, ki prijavijo kršitev, kot tudi tiste, ki so kršitve obtoženi. Ustrezno varuje tudi vse osebne podatke.

Po našem mnenju je izjemno pomembno, da so informacije dostopne. Prizadevamo si, da bi bili čim bolj transparentni, vendar hkrati zagotavljamo tudi zaupnost zadev, povezanih s tem, kako opravljamo naše naloge.

Svetujemo vam, da najprej obiščete spletno mesto banke, ki vas zanima, saj banke nekatere informacije običajno razkrijejo v svojih letnih, četrtletnih ali drugih poročilih.

Zaupne informacije o nadzorovanih bankah so posebej zaščitene s številnimi zahtevami glede varovanja poslovne skrivnosti, kot je določeno v evropski zakonodaji (npr. v direktivi o kapitalskih zahtevah). Kljub temu je ECB zavezana odprti komunikaciji, kadar je to mogoče. Poleg tega, da ECB objavlja sporočila za javnost, govore, intervjuje in publikacije, omogoča tudi dostop do javnega registra dokumentov. Določena so podrobna pravila o dostopu javnosti do dokumentov ECB (glej Sklep ECB/2004/3 z dne 4. marca 2004).

Banke, ki jih ECB nadzira neposredno, se imenujejo »pomembne institucije«, tiste, ki jih nadzira posredno, pa »manj pomembne institucije«.

Nadzorniki ocenjujejo tveganja, s katerimi se spoprijemajo banke, in preverjajo, ali so jih banke zmožne obvladovati. To se imenuje »proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja« oziroma SREP. Njegov namen je zagotoviti, da se profil tveganosti bank ocenjuje dosledno, tako da je mogoče sprejeti odločitve o nadzorniških ukrepih, ki bi bili potrebni.

S stresnimi testi nadzorniki ugotavljajo, kako uspešno bi banke prestale finančne ali ekonomske šoke. Rezultati testov jim pomagajo, da odkrijejo šibke točke v bankah in jih čimbolj zgodaj obravnavajo v okviru rednega nadzornega dialoga.

Ob incidentih med pandemijo COVID-19 in po ruski invaziji na Ukrajino je postalo še bolj pomembno, da se kritične storitve zaščitijo pred kibernetskimi napadi in izpadi. ECB preverja izpostavljenost bank IT tveganjem in ocenjuje njihove zmogljivosti za upravljanje tveganj, da bi okrepila finančni sektor v EU in povečala njegovo digitalno odpornost. To poteka prek okvira ECB za poročanje o kibernetskih incidentih in z ocenjevanjem odgovorov bank v letnem vprašalniku o IT tveganjih. ECB je leta 2024 izvedla tematski stresni test o kibernetski odpornosti, ki je testiral, kako se banke odzivajo na uspešne kibernetske napade in po njih okrevajo.

ECB lahko naloži sankcije, tj. denarne kazni, bankam, ki jih neposredno nadzira (t. i. pomembnim bankam), ki kršijo neposredno veljavno zakonodajo EU oziroma sklepe in uredbe ECB. Če je kršena nacionalna zakonodaja, s katero se izvajajo direktive EU, če kršitve storijo fizične osebe ali če je treba naložiti nedenarno kazen, lahko ECB od nacionalnega nadzornega organa (pristojnega nacionalnega organa) zahteva, da izvede relevantne postopke. Pristojni nacionalni organ lahko nato določi ustrezne kazni v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

Kazni, ki jih ECB naloži v vlogi nadzornika, so objavljene na spletnem mestu ECB.

Uvedba eura je izjemen dosežek, ki je združil Evropejce in jim omogočil, da veliko lažje in z večjo finančno gotovostjo potujejo, študirajo in delajo v tujini. Maastrichtska pogodba predstavlja enega najpomembnejših mejnikov v evropskem povezovanju in je utrla pot vzpostavitvi skupne valute.

ECB preučuje možnost uvedbe digitalnega eura. To bi bila elektronska oblika denarja, ki bi jo izdajal Eurosistem. Digitalni euro bi bil centralnobančni denar in zato brez tveganja. Trenutno je gotovina edini centralnobančni denar, ki se uporablja za plačila malih vrednosti. Digitalni euro bi bil dodaten način plačevanja v eurih, ki ne bi nadomestil gotovine, ampak bi jo dopolnjeval. Bil bi zamenljiv (v razmerju ena proti ena) z vsemi drugimi oblikami eura, kot so denimo bankovci.

Digitalni euro bi združeval učinkovitost digitalnega plačilnega instrumenta in varnost centralnobančnega denarja. Evropski uniji bi omogočil, da ostane neodvisna od digitalnih plačilnih metod, ki se izdajajo in nadzirajo zunaj euroobmočja. Poleg tega bi zagotavljal finančno stabilnost in denarno suverenost ter pomagal ohranjati zaupanje v izvajanje plačil v digitalni dobi.

Kriptosredstva se bistveno razlikujejo od centralnobančnega denarja: njihova cena izjemno močno niha, zato jih je težko uporabljati kot plačilno sredstvo ali kot obračunsko enoto. Nimajo nobene notranje vrednosti in ne podpira jih nobena javna institucija. Pomisleki so podobni tudi pri stabilnih kovancih: njihova zanesljivost je v osnovi odvisna od subjekta, ki jih izdaja, in od premoženja, na katerem temeljijo. Odvisni so tudi od tega, ali bo izdajatelj ohranjal stabilno vrednost kovancev. Nasprotno bi bil digitalni euro centralnobančni denar. To pomeni, da bi ga izdajala centralna banka in bi bil zasnovan tako, da bi zadovoljeval potrebe državljanov: poleg tega, da bi zagotavljal zasebnost, bi bil tudi netvegan.

Strokovnjaki Eurosistema so oblikovali več temeljnih pogojev, ki kažejo, kakšen bi lahko bil digitalni euro. Ti pogoji so dostopnost, zanesljivost, učinkovitost, varnost in zasebnost podatkov ter skladnost z zakonodajo. Digitalni euro bi bil zasnovan tako, da bi bil združljiv z obstoječimi plačilnimi storitvami ter omogočal izvajanje vseevropskih plačil in drugih storitev uporabnikom.

Eurosistem nima interesa, da bi od individualnih uporabnikov zbiral podatke o plačilih, sledil njihovim plačilnim navadam ali te podatke delil z vladnimi službami ali drugimi javnimi institucijami.

Ko bi uporabniki prvič dostopali do storitev v digitalnih eurih, bi se verjetno morali identificirati, vendar bi bilo mogoče pri plačilih še vedno zagotoviti visoko raven zasebnosti.

Eurski bankovci so otipljiv in viden simbol evropske enotnosti. Kot sestavni del rednega razvoja bankovcev je 20 let po uvedbi prvih eurskih bankovcev zdaj prišel čas, da prenovimo njihovo oblikovno podobo.

Decembra 2021 je ECB začela zbirati ideje za temo novih bankovcev kot prvi korak v smeri preoblikovanja eurskih bankovcev, da bi bili ti bližje Evropejcem ter da bi bili novi bankovci in njihovi zaščitni elementi izdelani z najboljšo in najbolj trajnostno tehnologijo, ki je trenutno na voljo.

Proces preoblikovanja je sestavljen iz dveh zaporednih faz: izbora nove teme in razvoja novih motivov. V celotnem procesu sodeluje tudi javnost, pri čemer ankete izvajata tako ECB kot tudi ločeno raziskovalno podjetje.

Trenutno se pričakuje, da bo Svet ECB o novi oblikovni podobi eurskih bankovcev odločal leta 2026.

Bankovci za 500 € se ne izdajajo več. Vseeno ostajajo zakonito plačilno sredstvo, zato jih je mogoče še vedno uporabljati kot plačilno sredstvo in kot hranilec vrednosti. Enako kot vsi ostali apoeni eurskih bankovcev bodo tudi bankovci za 500 € vedno obdržali vrednost in jih je mogoče kadarkoli zamenjati v vsaki centralni banki euroobmočja.

Slike eurskih bankovcev je za neprofesionalne namene mogoče uporabljati brez predhodnega dovoljenja ECB, če upoštevate vsa obstoječa pravila, ki zagotavljajo, da reprodukcije ni mogoče nikoli zamenjati s pristnim bankovcem (glej člen 2 Sklepa ECB/2013/10), saj bi to spodkopalo zaupanje v euro.

Če želite visokoločljive slike eurskih bankovcev uporabiti za profesionalne namene, nas morate kontaktirati na naslov euro-banknotes-images@ecb.europa.eu, da bomo lahko preučili vaš primer. Če bo vaša prošnja odobrena, vam bomo poslali ustrezne elektronske slike.

Storitve v okviru transevropskega sistema bruto poravnave v realnem času (TARGET) so številne storitve, ki jih razvija in upravlja Eurosistem ter omogočajo prost pretok denarja, vrednostnih papirjev in instrumentov zavarovanja po Evropi.

Med storitvami na področju infrastrukture finančnih trgov so sistem T2 (za poravnavo plačil velikih vrednosti s strani centralnih bank in poslovnih bank), platforma TARGET2-Securities (T2S) (za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji), poravnava takojšnjih plačil v sistemu TARGET oz. TIPS (za takojšnja plačila malih vrednosti) in sistem za upravljanje zavarovanj v Eurosistemu oz. ECMS (za upravljanje finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje). Vse te storitve izvajajo poravnavo v centralnobančnem denarju.

Naj vas opozorimo, da ECB in nacionalne centralne banke ne morejo razkriti informacij o statusu posameznih bančnih nakazil, bodisi v euroobmočju ali na mednarodni ravni.

Poravnava takojšnjih plačil v sistemu TARGET (TIPS) je transevropska storitev bruto poravnave v realnem času (TARGET), ki so jo ECB in nacionalne centralne banke uvedle leta 2018. Ponudnikom plačilnih storitev omogoča, da svojim strankam neprekinjeno ponujajo prenos sredstev v realnem času. Zahvaljujoč storitvi TIPS se takojšnja plačila zdaj lahko izvajajo hitro in varno.

Kakšna je naša strategija glede gotovine? Zakaj je gotovina pomembna? Kako ljudje v euroobmočju najraje plačujejo?

Zakaj so plačilni sistemi tako pomembni?

V našem interesu je, da se spoprimemo s podnebnimi tveganji na področjih, ki spadajo v naš mandat. Podnebne spremembe so pomembna tema, saj učinkujejo na gospodarstvo, kar po drugi strani vpliva na naš cilj, da ohranjamo cene stabilne. Vplivajo tudi na to, kako nadziramo banke in kako upravljamo lastno izpostavljenost podnebnim tveganjem.

Informacije o tem, kako se ECB loteva problematike podnebnih sprememb, redno objavljamo na naših spletnih straneh: