Nacionalne strani

Andora

Andora je z Evropsko unijo 30. junija 2011 podpisala denarni sporazum, zato lahko uporablja euro kot uradno valuto in izdaja lastne eurokovance. Vsi imajo na kolobarju 12 zvezd z zastave Evropske unije.

Na kovancih za 1, 2 in 5 centov sta upodobljena pirenejski gams in planinski orel.

Avstrija

Avstrija je za svoje kovance izbrala motive, ki prikazujejo rože, arhitekturo in slavne zgodovinske osebnosti. Motivi so bili izbrani po javni razpravi strokovnjakov in v skladu z rezultati javnomnenjskih anket, oblikoval pa jih je avstrijski umetnik Josef Kaiser. Jeglič, ki je upodobljen na tem kovancu, simbolizira skrb za okolje in vlogo Avstrije v razvoju okoljevarstvene zakonodaje EU.

Belgija

Belgijske eurokovance je oblikoval Jan Alfons Keustermans, direktor akademije za likovno umetnost v mestu Turnhout. V obtoku so tri serije kovancev. Vse so veljavne.

V prvi seriji je v jedru kovanca upodobljen kralj Albert II., na kolobarju kovanca pa sta med 12 zvezdami, ki simbolizirajo Evropo, prikazana kraljevi monogram – velika črka »A« pod krono – ter letnica izdaje.

V letu 2008 je Belgija nekoliko spremenila motiv, da bi upoštevala smernice Evropske komisije. Na kovancih druge serije je ravno tako upodobljen kralj Albert II., vendar sta kraljevi monogram in letnica izdaje sedaj prikazana v jedru kovanca skupaj z oznako kovnice in oznako države »BE« za Belgijo.

Leta 2014 je Belgija uvedla tretjo serijo eurokovancev, na katerih so profilni portret kralja Filipa, njegov kraljevi monogram »FP« in oznaka države »BE«. Oznaki kovnice sta na obeh straneh letnice izdaje.

Ciper

Na kovancih za 1, 2 in 5 centov je muflon, vrsta divje ovce, ki živi na Cipru in predstavlja živalski in rastlinski svet na otoku.

Estonija

Motiv na nacionalni strani estonskih kovancev je enak na vseh apoenih. Prikazuje geografsko podobo Estonije in besedo »Eesti«, ki pomeni »Estonija«.

Finska

Finska je izbrala tri motive, ki temeljijo na podobnih motivih kot nekdanji nacionalni kovanci. Heraldičnega leva, ki je upodobljen na kovancih za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov, je oblikovala kiparka Heikki Häiväoja. Različne upodobitve heraldičnega leva so bile na finskih kovancih uporabljene že večkrat, npr. na kovancih za 1 finsko marko v letih 1964 in 2001.

Francija

Na vsakem apoenu francoskih kovancev je drugačen motiv. V obtoku je ena serija kovancev za 1, 2 in 5 centov ter dve seriji kovancev za 1 € in 2 € oziroma za 10, 20 in 50 centov. Vsi so zakonito plačilno sredstvo.

Grčija

Motive za grške eurokovance sta izmed več predlogov, ki jih je predstavil nacionalni odbor strokovnjakov in umetnikov, izbrala minister za gospodarstvo in guverner grške centralne banke. Izbrane motive je pod pokroviteljstvom centralne banke oblikoval kipar Georges Stamatopoulos. Za vsak apoen obstaja drugačen motiv. Čezoceanski tanker na tem kovancu simbolizira inovativnost grškega ladjarstva.

Hrvaška

Hrvaška je za nacionalno stran eurokovancev izbrala štiri motive, vsi kovanci pa imajo v ozadju značilno hrvaško šahovnico. Na vseh kovancih je tudi 12 zvezd z zastave Evropske unije.

Irska

Irska vlada se je odločila za en sam motiv na vseh apoenih irskih kovancev. Prikazujejo keltsko harfo, tradicionalni simbol Irske, ki jo obdajata letnica izdaje in beseda »Éire« – irska beseda za Irsko. Podobo harfe je oblikoval Jarlath Hayes.

Italija

V Italiji je predlagane motive najprej preučil nacionalni odbor strokovnjakov in umetnikov, nato pa so bili na največji državni televizijski postaji RAI UNO predstavljeni javnosti. Za vsak apoen je bil izbran drugačen motiv, vsi pa prikazujejo velika dela italijanskih umetnikov. Ta kovanec prikazuje Flavijev amfiteater, ki ga je okrog leta 75 začel graditi cesar Vaspezijan, odprl pa cesar Titus leta 80.

Latvija

Na kovancu za 5 centa je mali grb Republike Latvije. Kovanec je oblikoval Laimonis Šēnbergs.

Litva

Na litovskih eurokovancih so grb Republike Litve z vitezom, država izdajateljica »LIETUVA« in leto izdaje »2015«. Na kovancih je tudi 12 zvezd z zastave Evropske unije. Oblikoval jih je kipar Antanas Žukauskas.

Luksemburg

Kovance je po dogovoru z luksemburškim dvorom in vlado oblikovala Yvette Gastauer-Claire.

Na vseh luksemburških kovancih je upodobljen lik velikega vojvode Henrija. Na vseh sta izpisana tudi letnica izdaje in beseda »Luksemburg« v luksemburščini (»Lëtzebuerg«).

Malta

Na kovancih za 1, 2 in 5 centov je upodobljen oltar iz prazgodovinskega templja Mnajdra, ki je bil okrog leta 3600 pr. n. št. zgrajen na nizkem griču nad morjem.

Monako

V obtoku sta dve seriji kovancev.

V prvi seriji je na kovancu za 2 € upodobljen princ Rainier III. Na kovancu za 1 € sta portreta princa Rainierja III. in dednega princa Alberta. Na kovancih za 10, 20 in 50 centov je prinčev pečat, na kovancih za 1, 2 in 5 centov pa grb suverenih monaških princev.

V drugi seriji je na kovancih za 1 € in 2 € upodobljen princ Albert II. Na kovancih za 10, 20 in 50 centov je monogram princa Alberta, na kovancih za 1, 2 in 5 centov pa grb suverenih monaških princev.

Nemčija

Nemški državni predstavniki in numizmatiki so za svoje kovance izbrali tri različne motive. Hrastova veja na nacionalni strani kovancev za 1, 2 in 5 centov spominja na nekdanji nemški kovanec za 1 pfenig. Motiv je oblikoval profesor Rolf Lederbogen.

Nizozemska

Nizozemska je za prvo serijo izbrala dva motiva, ki ju je oblikoval Bruno Ninaber van Eyben in prikazujeta kraljico Beatrix. V obtoku sta dve seriji kovancev. Obe sta veljavni.

Kovanci za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov:

Prva serija: profil kraljice Beatrix, ki ga obkroža napis »Beatrix Koningin der Nederlanden«.

Druga serija: profilni portret kralja Viljema Aleksandra z napisom »Willem-Alexander Koning der Nederlanden« navpično čez sredino portreta. Oznaki kovnice sta na obeh straneh imena.

Portugalska

Na natečaju za oblikovno podobo portugalskih eurokovancev je žirija izbrala tri različne motive. Oblikovalec Vítor Manuel Fernandes dos Santos, ki se je oprl na zgodovinske simbole in pečate prvega kralja Portugalske Dom Afonsa Henriquesa, je na natečaju zmagal z naslednjimi motivi: Na kovancih za 1, 2 in 5 centov sta prvi portugalski kraljevi pečat iz leta 1134 in beseda »Portugal«.

San Marino

Prva serija: kovanec za 1 cent prikazuje tretji stolp (Montale), kovanec za 2 centa kip svobode (Statua della Libertà), kovanec za 5 centov pa prvi stolp (Guaita).

Druga serija: kovanec za 1 cent prikazuje uradni grb Republike San Marino, kovanec za 2 centa mestna vrata, kovanec za 5 centov pa cerkev sv. Kvirina.

Slovaška

Na kovancih za 1, 2 in 5 centov sta upodobljena najvišji vrh gorovja Tatre, Kriváň, ki je simbol suverenosti slovaškega naroda, in državni grb Slovaške.

Slovenija

Na tem kovancu je upodobljen sejalec.

Vatikan

V obtoku je pet serij vatikanskih kovancev. Vse so veljavne.

Prva serija, na kateri je upodobljen papež Janez Pavel II., je bila izdana med letoma 2002 in 2005.

Druga serija, ki jo je Vatikan izdajal od junija 2005 do marca 2006, prikazuje grb kardinala kamerlenga, začasnega voditelja Vatikanske mestne države, ki je upodobljen preko emblema apostolskega zbora v jedru kovanca. V zgornjem delu je motiv polkrožno obdan z napisom »SEDE VACANTE« in letnico izdaje, »MMV«, zapisano z rimskimi številkami. Ime oblikovalke, »D. LONGO«, je ob spodnjem levem robu jedra kovanca, začetnice vrezovalcev pa so ob spodnjem desnem robu jedra kovanca, in sicer »MAC inc« (na kovancu za 1 in 20 centov), »LDS inc« (na kovancu za 2 in 50 centov), »ELF inc« (na kovancu za 5 centov in 1 €), »MCC inc« (na kovancu za 10 centov in 2 €).

Tretja serija, ki se je izdajala od aprila 2006 do decembra 2013, prikazuje papeža Benedikta XVI. Levo od portreta sta začetnici oblikovalke »DL«.

Četrta serija, ki je bila prvič izdana januarja 2014, prikazuje papeža Frančiška.

Peta serija, ki je bila prvič izdana marca 2017, prikazuje grb voditelja Vatikanske mestne države, papeža Frančiška.

Na kovancih vseh serij so 12 zvezd z zastave Evropske unije, napis »CITTÀ DEL VATICANO«, letnica izdaje in oznaka kovnice »R«.

Španija

Španski kovanci imajo tri različne motive, na katerih so španski kralj, Miguel de Cervantes ali katedrala v mestu Santiago de Compostela. V obtoku so tri serije kovancev. Vse so veljavne.

Za drugo serijo so bili kovanci v letu 2010 nekoliko preoblikovani, da bi se upoštevale skupne smernice Evropske komisije. Tako je denimo leto izdaje izpisano v jedru kovanca.