1 Povzetek
Gospodarstvo euroobmočja naj bi v prihodnjih letih predvidoma še naprej postopoma okrevalo ob precejšnji geopolitični in ekonomski negotovosti. Čeprav se je med letom 2024 nadaljevala zmerna rast, najnovejši kazalniki nakazujejo oslabitev rasti v kratkoročnem obdobju, pri čemer se bodo zaradi sedanjega šibkega zaupanja potrošnikov in velike negotovosti najverjetneje okrepile spodbude za varčevanje gospodinjstev. Vseeno pa razmere omogočajo, da se gospodarska rast ponovno okrepi. Tako bo zviševanje realnih plač in zaposlenosti ob močnih trgih dela predvidoma podpiralo okrevanje, eden glavnih dejavnikov tega pa bo ostala potrošnja. Domače povpraševanje naj bi spodbujala tudi ublažitev pogojev financiranja v skladu s tržnimi pričakovanji o prihodnjem gibanju obrestnih mer. Čeprav javnofinančne politike spremlja velika negotovost, se predpostavlja, da se na splošno izvaja javnofinančna konsolidacija. Vseeno pa naj bi sredstva iz programa »EU naslednje generacije« podpirala rast do izteka programa v letu 2027. Ob predpostavki iz osnovne projekcije, da bodo trgovinske politike ključnih trgovinskih partneric Evrope ostale nespremenjene, se bo zunanje povpraševanje po pričakovanjih okrepilo in podpiralo izvoz euroobmočja. Zato bo prispevek neto trgovinske menjave k rasti BDP večinoma nevtralen kljub obstoječim izzivom glede konkurenčnosti. Stopnja brezposelnosti naj bi se še dodatno znižala na zgodovinsko nizko raven. Ker so začeli popuščati nekateri ciklični dejavniki, zaradi katerih se je v zadnjem času znižala produktivnost, se bo ta v obdobju projekcij po pričakovanjih okrepila, čeprav strukturni izzivi ostajajo. Gledano v celoti bo povprečna letna realna rast BDP po projekcijah v letu 2024 znašala 0,7%, v letu 2025 1,1% in v letu 2026 1,4%, nato pa se bo v letu 2027 umirila na 1,3%. V primerjavi z letošnjimi septembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so bili obeti za rast BDP popravljeni navzdol predvsem zaradi popravkov podatkov o naložbah v prvi polovici leta 2024, pričakovane šibkejše rasti izvoza v letu 2025 in majhnega popravka napovedanega povečanja domačega povpraševanja v letu 2026 navzdol.[1]
Skupna inflacija, merjena z indeksom HICP, se bo proti koncu leta 2024 po projekcijah zvišala, nato pa se bo znižala in se bo od drugega četrtletja 2025 gibala na ravni okrog 2-odstotnega inflacijskega cilja ECB. K začasnemu zvišanju inflacije na začetku obdobja projekcij bodo po pričakovanjih največ prispevali bazni učinki v skupini energentov. Ob predpostavkah o znižanju cen nafte in plina bo inflacija v skupini energentov najverjetneje ostala negativna do druge polovice leta 2025, zatem pa bo ostala umirjena, razen rahlega zvišanja v letu 2027 zaradi uvedbe novih ukrepov za blažitev podnebnih sprememb. Inflacija v skupini hrane se bo po projekcijah zviševala do sredine leta 2025, predvsem zaradi ponovne krepitve dinamike cen nepredelane hrane, nato pa se bo do leta 2027 znižala na povprečno raven 2,2%. Inflacija brez energentov in hrane bo po pričakovanjih upadla na začetku leta 2025, ko bodo popustili posredni učinki, ki izhajajo iz preteklih energetskih cenovnih šokov, in pritiski s strani stroškov dela ter se bodo zapozneli učinki preteklega zaostrovanja denarne politike še naprej prelivali v cene življenjskih potrebščin. K temu upadu bo po pričakovanjih prispevalo znižanje inflacije v skupini storitev – ki je bila doslej razmeroma vztrajna. Gledano v celoti se bo inflacija brez energentov in hrane predvidoma umirila z 2,9% v letu 2024 na 1,9% v letu 2027. Rast plač bo sprva ostala povišana, vendar se bo postopoma zniževala, ko bodo popustili pritiski, povezani s kompenziranjem inflacije. Umirjanje rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega bo skupaj z okrevanjem rasti produktivnosti po pričakovanjih privedlo do precej počasnejše rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Zato bodo domači cenovni pritiski predvidoma popustili, pri čemer bodo profitne marže sprva absorbirale še vedno velike pritiske s strani stroškov dela, vendar bodo v obdobju projekcij okrevale. Zunanji cenovni pritiski naj bi na splošno ostali umirjeni. V primerjavi s septembrskimi projekcijami so bili obeti glede skupne inflacije za leti 2024 in 2025 popravljeni rahlo navzdol, predvsem zaradi presenetljivo slabših podatkov ter predpostavk o nižjih cenah nafte in električne energije.
Tabela 1
Projekcije rasti in inflacije za euroobmočje
(medletne spremembe v odstotkih, popravki v odstotnih točkah)
| December 2024 | Popravki v primerjavi s septembrom 2024 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2024 | 2025 | 2026 | |
Realni BDP | 0,5 | 0,7 | 1,1 | 1,4 | 1,3 | –0,1 | –0,2 | –0,1 |
HICP | 5,4 | 2,4 | 2,1 | 1,9 | 2,1 | –0,1 | –0,1 | 0,0 |
HICP brez energentov in hrane | 4,9 | 2,9 | 2,3 | 1,9 | 1,9 | 0,0 | 0,0 | –0,1 |
Opombe: Številke za realni BDP temeljijo na letnem povprečju podatkov, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Popravki so izračunani na podlagi zaokroženih števil. Podatki so na voljo za prenos, tudi četrtletno, iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.
2 Mednarodno okolje
Zagon svetovne gospodarske rasti je ostal močan, čeprav vse močnejši zaviralni dejavniki kažejo na krhkost svetovnih gospodarskih obetov.[2] Večinoma v skladu s septembrskimi projekcijami se je svetovna gospodarska rast v tretjem četrtletju letošnjega leta rahlo zvišala, ker se je aktivnost na Kitajskem pospešila in je bila realna rast BDP v ZDA močnejša od pričakovane. Kljub šibkosti v vseh predelovalnih dejavnostih najnovejši podatki kažejo, da naj bi svetovna rast v zadnjem četrtletju 2024 ostala močna, k čemur naj bi prispevali dobri ekonomski podatki v ZDA ter javnofinančna podpora na Kitajskem in v Združenem kraljestvu. Vseeno pa geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu, vojna v Ukrajini, dolgotrajno šibka dinamika na nepremičninskem trgu na Kitajskem in možnost, da bo prihodnja ameriška vlada bolj usmerjena navznoter, nakazujejo, da zagon svetovne gospodarske rasti ostaja šibek.
Tabela 2
Mednarodno okolje
(medletne spremembe v odstotkih, popravki v odstotnih točkah)
| December 2024 | Popravki v primerjavi s septembrom 2024 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2024 | 2025 | 2026 | |
Svetovni realni BDP (brez euroobmočja) | 3,6 | 3,4 | 3,5 | 3,3 | 3,2 | 0,0 | 0,1 | 0,0 |
Svetovna trgovinska menjava (brez euroobmočja)1) | 0,9 | 4,0 | 3,6 | 3,3 | 3,2 | 0,9 | 0,2 | 0,0 |
Zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja2) | 0,5 | 3,1 | 3,5 | 3,3 | 3,2 | 0,6 | 0,1 | 0,0 |
Svetovni indeks cen življenjskih potrebščin (brez euroobmočja) | 5,0 | 4,2 | 3,2 | 2,8 | 2,6 | 0,0 | –0,1 | 0,0 |
Izvozne cene konkurentov v nacionalni valuti3) | –1,0 | 2,2 | 1,7 | 2,3 | 2,1 | –0,2 | –0,5 | –0,1 |
Opomba: Popravki so izračunani na podlagi zaokroženih števil.
1) Izračunano kot tehtano povprečje uvoza.
2) Izračunano kot tehtano povprečje uvoza v trgovinskih partnericah euroobmočja.
3) Izračunano kot tehtano povprečje izvoznih deflatorjev v trgovinskih partnericah euroobmočja.
Svetovna rast bo predvidoma ostala umirjena in se bo v obdobju projekcij rahlo znižala. Svetovna realna rast BDP bo po projekcijah znašala 3,4% v letu 2024 in 3,5% v letu 2025, nato pa se bo znižala na 3,3% v letu 2026 in 3,2% v letu 2027(tabela 2). Boljši obeti v bližnji prihodnosti v primerjavi s prejšnjimi projekcijami odražajo dobre ekonomske podatke v ZDA in na Kitajskem ter javnofinančne spodbude na Kitajskem (predvsem za ublažitev finančnih omejitev lokalnih oblasti) in v Združenem kraljestvu. Vseeno pa zaradi izida volitev v ZDA obstaja precejšnja negotovost. Čeprav je v tej fazi težko oceniti čas izvedbe in stopnjo zavezanosti izjavam v ameriški predsedniški kampanji, so v osnovne projekcije za ZDA že vključene strožje politike priseljevanja ter podaljšanje znižanja davka na dohodek fizičnih in pravnih oseb, ki je bilo uvedeno leta 2017 in naj bi se izteklo leta 2025. Rahlo znižanje svetovne rasti pozneje v obdobju projekcij je predvsem posledica pričakovanj o upočasnitvi rasti na Kitajskem zaradi neugodnih demografskih razmer in predvidevanj o nekoliko upočasnjeni rasti v ZDA zaradi manjšega priseljevanja. V Združenem kraljestvu bo sproščanje javnofinančne politike predvidoma le začasno spodbudilo realno rast BDP, ker bodo prihodnji dvigi davka od dobička pravnih oseb po pričakovanjih zavirali aktivnost zasebnega sektorja, zato bo rast v letu 2027 nižja.
Potem ko je bila rast v tretjem četrtletju močnejša od pričakovane, se bo svetovna trgovinska menjava po projekcijah upočasnila zaradi manj ugodne sestave povpraševanja, pri čemer so tveganja nižje rasti povezana s krepitvijo trgovinskega protekcionizma in fragmentacije. Svetovni uvoz se je v tretjem četrtletju presenetljivo zvišal, k čemur je prispevalo strmo povečanje trgovinske menjave v ZDA. Posamični podatki so kazali, da so ameriška podjetja pohitela z uvozom pred morebitnimi trgovinskimi omejitvami in v pričakovanju stavk v pristaniščih oktobra. Medtem ko svetovna trgovinska menjava ostaja volatilna, najnovejši podatki kažejo na znižanje svetovne rasti uvoza v zadnjem četrtletju. Znižanje odraža šibkost v svetovnem ciklu predelovalnih dejavnosti in normalizacijo uvoza blaga po zgodnejšem uvozu pred tem. K temu še dodatno prispeva manj ugodna sestava svetovnega povpraševanja, ki ga trenutno poganjajo manj trgovinsko intenzivne storitvene dejavnosti in državna potrošnja. V preostanku obdobja projekcij se bo trgovinska menjava predvidoma povečevala v skladu s svetovno aktivnostjo, ker se bo sestava povpraševanja ponovno uravnotežila proti bolj trgovinsko intenzivnim postavkam (npr. predelovalne dejavnosti in naložbe). Rast svetovne trgovinske menjave in zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja sta bila za leto 2024 popravljena precej navzgor zaradi boljših dejanskih podatkov, medtem ko sta za preostanek obdobja projekcij ostala približno podobna kot v septembrskih projekcijah. Rast zunanjega povpraševanja po izvozu euroobmočja se bo po projekcijah zvišala s 3,1% v letu 2024 na 3,5% v letu 2025 – ko bo trgovinska menjava v bližnjih trgovinskih partnericah euroobmočja zabeležila odboj – nato pa se bo rahlo znižala na 3,3% v letu 2026 in na 3,2% v letu 2027. Vseeno pa obeti ostajajo zelo negotovi. Kratkoročno bi trgovinsko menjavo lahko okrepil nadaljnji zgodnejši uvoz zaradi pričakovanj o trgovinskih omejitvah. Srednjeročno bi bila trgovinska menjava lahko šibkejša zaradi sedanjih geopolitičnih napetosti in morebitne krepitve trgovinskega protekcionizma.
Svetovna inflacija se bo v obdobju projekcij predvidoma še naprej zniževala, medtem ko je bila rast izvoznih cen konkurentov euroobmočja v primerjavi s septembrskimi projekcijami popravljena navzdol. Svetovna inflacija se še naprej postopno znižuje, čeprav inflacija v skupini storitev v razvitih gospodarstvih ostaja vztrajna zaradi povišane rasti plač. Svetovna skupna inflacija, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin (CPI), se bo po projekcijah znižala s 4,2% v letu 2024 na 2,6% v letu 2027. V razvitih gospodarstvih se bo proces dezinflacije po projekcijah nadaljeval, pri čemer se bo skupna inflacija do leta 2026 postopoma približevala ciljni ravni centralnih bank. Dinamika svetovne inflacije se je v primerjavi s septembrskimi projekcijami le malo spremenila. Rast izvoznih cen konkurentov euroobmočja v nacionalnih valutah in na medletni ravni je leta 2024 postala pozitivna, ko je popustil vpliv preteklega znižanja cen primarnih surovin ter pritiskov iz proizvodne verige. V obdobju projekcij naj bi se še naprej gibala na ravni okrog 2%, kar je večinoma skladno z zgodovinskim povprečjem. Popravki rasti izvoznih cen konkurentov za leti 2025 in 2026 navzdol v primerjavi s septembrskimi projekcijami odražajo predvsem nižje cene nafte in bolj utrjeno dezinflacijo pri cenah industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na Kitajskem.
Okvir 1
Tehnične predpostavke
V primerjavi s septembrskimi projekcijami so glavne spremembe tehničnih predpostavk nižje cene nafte in električne energije, a višje cene plina ter šibkejši tečaj in nižje obrestne mere. Predpostavke o cenah nafte in električne energije, ki temeljijo na terminskih cenah, so bile nekoliko popravljene navzdol, medtem ko so bile predpostavke o cenah plina popravljene navzgor za leto 2025 in rahlo navzdol za leto 2026. Cene energentov naj bi se v obdobju projekcij znižale. Cene primarnih surovin razen energentov so bile za leto 2025 popravljene znatno navzgor in za leto 2026 rahlo navzdol. Tečaj eura je v razmerju do ameriškega dolarja depreciiral za 3,0% in za 1,3% nominalno efektivno, pri čemer se predpostavlja, da bo v obdobju projekcij ostal konstanten. Na podlagi tržnih pričakovanj so bile predpostavke o kratkoročnih obrestnih merah popravljene za 20–30 bazičnih točk navzdol v obdobju 2025–2026, medtem ko so bile predpostavke o donosnosti dolgoročnih obveznic popravljene rahlo navzgor.
Tabela
Tehnične predpostavke
| December 2024 | Popravki v primerjavi s septembrom 2024 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2024 | 2025 | 2026 | ||
Surovine: | |||||||||
Cene nafte (USD/sod) | 83,7 | 81,8 | 71,8 | 70,1 | 69,2 | –1,6 | –5,7 | –4,2 | |
Cene zemeljskega plina (EUR/MWh) | 40,6 | 34,3 | 42,9 | 34,9 | 29,3 | 0,3 | 4,3 | –1,2 | |
Veleprodajne cene električne energije (EUR/MWh) | 103,5 | 76,7 | 89,9 | 79,5 | 73,6 | –0,9 | –3,6 | –3,3 | |
Pravice iz 1. sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS1) (EUR/tono) | 83,7 | 65,4 | 69,6 | 71,8 | 74,0 | –3,1 | –5,6 | –6,0 | |
Pravice iz 2. sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS2) (EUR/tono) | - | - | - | - | 59,0 | - | - | - | |
Cene primarnih surovin razen energentov v USD (medletne spremembe v odstotkih) | –12,5 | 8,9 | 5,8 | –0,4 | –1,7 | 1,6 | 4,5 | –2,9 | |
Devizni tečaji: | |||||||||
Devizni tečaj USD/EUR | 1,08 | 1,08 | 1,06 | 1,06 | 1,06 | –0,3 | –3,0 | –3,0 | |
Nominalni efektivni devizni tečaj eura (EDT-41) (I 1999=100) | 121,8 | 124,2 | 123,5 | 123,5 | 123,5 | –0,2 | –1,3 | –1,3 | |
Finančne predpostavke: | |||||||||
Trimesečni EURIBOR (v odstotkih na leto) | 3,4 | 3,6 | 2,1 | 2,0 | 2,2 | 0,0 | –0,3 | –0,2 | |
Donosnost 10-letnih državnih obveznic (v odstotkih na leto) | 3,1 | 2,9 | 2,9 | 3,1 | 3,2 | 0,0 | 0,1 | 0,1 | |
Opombe: Popravki so izraženi kot odstotek pri ravneh ter kot odstotne točke pri stopnjah rasti in odstotkih na leto. Popravki pri stopnjah rasti in obrestnih merah se izračunajo s števili, zaokroženimi na eno decimalko, medtem ko se popravki, ki se poročajo kot spremembe v odstotkih, izračunajo z nezaokroženimi števili. Tehnične predpostavke o obrestnih merah v euroobmočju in cenah surovin temeljijo na tržnih pričakovanjih, s presečnim datumom na dan 20. novembra 2024. Cene nafte se nanašajo na promptne in terminske cene surove nafte Brent. Cene plina se nanašajo na promptne in terminske cene plina na nizozemskem vozlišču za trgovanje s plinom TTF. Cene električne energije se nanašajo na povprečje veleprodajnih promptnih in terminskih cen iz petih največjih držav euroobmočja. »Sintetična« terminska cena pravic iz sistema ETS1 je izpeljana kot linearno interpolirana vrednost ob koncu meseca za dve najbližji terminski ceni pravic do emisij na borzi European Energy Exchange. Nato se iz mesečnih terminskih cen pravic do emisij izračuna povprečje, iz katerega se izpelje medletna vrednost. Ker trgovanja s pravicami iz sistema ETS2 še ni, so strokovnjaki Eurosistema predpostavke o cenah določili pri cenovnem pragu, nad katerim bodo sproščene dodatne pravice, pri čemer je bila cena posodobljena na cene v letu 2027 (več podrobnosti je v okvirju 2). Gibanja cen primarnih surovin izhajajo iz terminskih trgov v desetih delovnih dneh do presečnega datuma. Predpostavka za dvostranske devizne tečaje je, da bodo v obdobju projekcij ostali nespremenjeni na povprečni ravni, ki je bila zabeležena v desetih delovnih dneh do presečnega datuma. Predpostavke o nominalni donosnosti 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju temeljijo na povprečju donosnosti 10-letnih obveznic posameznih držav, tehtanem z letnim BDP. Kjer obstajajo podatki, je nominalna donosnost 10-letnih državnih obveznic posameznih držav opredeljena kot donosnost 10-letnih referenčnih obveznic, podaljšana s terminsko kuponsko donosnostjo, ki je na presečni datum izpeljana iz krivulje donosnosti za posamezno državo. Za druge države je donosnost 10-letnih državnih obveznic opredeljena kot donosnost 10-letnih referenčnih obveznic, podaljšana s statičnim pribitkom (zabeleženim na presečni datum) na tehnično predpostavko o netveganih dolgoročnih obrestnih merah v euroobmočju.
3 Realno gospodarstvo
Potem ko je leta 2023 večinoma stagnirala, se je gospodarska aktivnost v euroobmočju med letom 2024 povečala (graf 1). Medčetrtletna realna rast BDP se je zvišala z 0,2% v drugem četrtletju 2024 na 0,4% v tretjem četrtletju, k čemur je prispeval odboj domačega povpraševanja. V primerjavi s septembrskimi projekcijami je bila rast v tretjem četrtletju za 0,2 odstotne točke višja, medtem ko je bila rast v drugem četrtletju popravljena navzdol. Zato je bila skupna raven gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju večinoma skladna s septembrskimi projekcijami. To je večinoma odražalo izravnavo presenečenj v dinamiki naložb in izvoza ob nekoliko močnejši potrošnji. K rasti v tretjem četrtletju je najverjetneje prispevalo tudi povečevanje zalog. Kar zadeva posamezne sektorje, se je industrijska aktivnost v tretjem četrtletju najverjetneje še naprej zmanjševala, medtem ko se je aktivnost v storitvenih dejavnostih še naprej povečevala.
Graf 1
Realni BDP v euroobmočju
a) Realna rast BDP
(četrtletne spremembe v odstotkih, desezonirani četrtletni podatki, prilagojeni za število delovnih dni)
b) Raven realnega BDP
(verižni obseg (2020); v milijardah EUR)
Opombe: Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata. Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Na sliki a) so razponi, prikazani okrog osrednje projekcije, merilo stopnje negotovosti in so po ustroju simetrični. Temeljijo na preteklih napakah v projekcijah po prilagoditvi za osamelce. Razponi od najtemnejšega do najsvetlejšega kažejo 30-odstotno, 60-odstotno in 90-odstotno verjetnost, da bo dejanska realna rast BDP padla v posamezni razpon. Več informacij je v okvirju z naslovom »Ponazarjanje negotovosti, ki spremlja projekcije« v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje iz marca 2023.
Najnovejši podatki kažejo, da bo rast BDP v euroobmočju kratkoročno nekoliko oslabela zaradi precejšnje negotovosti. Anketni kazalniki, relevantni za aktivnost, kot so na primer indeks vodij nabave (PMI) ter kazalniki zaupanja podjetij in potrošnikov, ki jih pripravlja Evropska komisija, ostajajo umirjeni. Večina jih je v novembru ponovno upadla. Najnovejši podatki kažejo na vztrajne razlike med sektorji, pri čemer predelovalne dejavnosti ostajajo zelo šibke (indeks PMI za predelovalne dejavnosti je za november znašal 45,1). Obenem se je umirila tudi aktivnost v storitvenih dejavnostih, kar se odraža v upadu indeksa PMI za storitve v novembru pod 50. Gledano v celoti se bo gospodarska aktivnost v zadnjem četrtletju 2024 po pričakovanjih povečala za 0,2%, kar je počasneje kot v tretjem četrtletju, ker so se iztekli enkratni dejavniki, ki so poleti podpirali rast (kot so na primer olimpijske igre v Parizu), in zaradi oslabljenega zaupanja, velike negotovosti in geopolitičnih napetosti. Ker bo rast BDP v prvem četrtletju 2025 po projekcijah znašala 0,3%, so kratkoročni obeti večinoma skladni s septembrskimi projekcijami.
Realna rast BDP se bo v srednjeročnem obdobju po pričakovanjih zvišala, k čemur bodo prispevali povečanje potrošnje, krepitev zunanjega povpraševanja in popuščanje zaviralnih učinkov preteklega zaostrovanja denarne politike (tabela 3). Nadaljnje povečevanje kupne moči gospodinjstev zaradi vztrajne rasti plač in znižanja inflacije naj bi podpiralo rast zasebne potrošnje. Trošenje gospodinjstev bo po projekcijah srednjeročno še naprej podpiralo okrevanje (graf 2, slika a), čeprav v nekoliko manjši meri, kot je bilo predvideno v septembrskih projekcijah. Na splošno odporen trg dela in predpostavljeno postopno okrevanje zaupanja potrošnikov naj bi prav tako podpirala rast zasebne potrošnje kljub še naprej močnim spodbudam za varčevanje, ki med drugim izhajajo iz še vedno visokih obrestnih mer in zaostrenih kreditnih standardov. Naložbe se bodo v obdobju projekcij predvidoma postopoma krepile, kar večinoma odraža popuščanje zaviralnih učinkov preteklega zaostrovanja denarne politike in podporo, ki izhaja iz povečanja dobička na enoto proizvoda, plasiranje sredstev iz programa »EU naslednje generacije« ter izboljšanje domačega in tujega povpraševanja. Slednje bo po pričakovanjih podpiralo tudi rast izvoza kljub težavam na področju konkurenčnosti v euroobmočju. Medtem ko se je naravnanost javnofinančne politike v letu 2024 po pričakovanjih zaostrila, naj bi bila v obdobju 2025–2026 večinoma nevtralna. Naravnanost javnofinančne politike se bo predvidoma ponovno zaostrila proti koncu obdobja projekcij, kar bo prispevalo k slabitvi rasti BDP v letu 2027 (glej razdelek 4).
Vpliv preteklega zaostrovanja denarne politike na rast bo v obdobju projekcij po ocenah popustil, k čemur bo prispevalo sedanje zniževanje obrestnih mer denarne politike. Učinki ukrepov denarne politike, sprejetih med decembrom 2021 in septembrom 2023, se še naprej prenašajo v realno gospodarstvo. Vendar pa naj bi se vpliv na znižanje rasti večinoma že uresničil. Po zniževanju obrestnih mer denarne politike od junija 2024 in na podlagi tržnih pričakovanj o prihodnjem gibanju obrestnih mer na presečni datum za projekcije (okvir 1) se pričakuje, da bo negativen vpliv preteklega zaostrovanja denarne politike na gospodarsko rast popustil v letu 2025. Čeprav trajanje in obseg tega negativnega vpliva še vedno spremlja precejšnja negotovost, naj bi vpliv izzvenel do leta 2026.
Graf 2
Realna rast BDP v euroobmočju – razčlenitev na glavne izdatkovne komponente
a) Projekcije iz decembra 2024 | b) Popravki v primerjavi s septembrskimi projekcijami |
|---|---|
(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah) | (odstotne točke in prispevki v odstotnih točkah) |
 |  |
Opombe: Podatki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Popravki so izračunani na podlagi nezaokroženih števil.
Tabela 3
Projekcije realnega BDP, trgovinske menjave in trga dela
(medletne spremembe v odstotkih, razen če ni navedeno drugače, popravki v odstotnih točkah)
| December 2024 | Popravki v primerjavi s septembrom 2024 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2024 | 2025 | 2026 | |
Realni BDP | 0,5 | 0,7 | 1,1 | 1,4 | 1,3 | –0,1 | –0,2 | –0,1 |
Zasebna potrošnja | 0,8 | 0,9 | 1,3 | 1,3 | 1,2 | 0,1 | –0,1 | –0,2 |
Državna potrošnja | 1,5 | 2,3 | 1,2 | 1,2 | 1,0 | 1,1 | 0,1 | 0,1 |
Naložbe | 1,8 | –1,7 | 1,2 | 2,2 | 1,6 | –1,2 | 0,0 | 0,1 |
Izvoz ¹⁾ | –0,2 | 1,0 | 1,6 | 3,0 | 3,0 | –0,2 | –1,0 | 0,0 |
Uvoz ¹⁾ | –0,7 | 0,1 | 2,3 | 3,1 | 2,9 | 0,1 | –0,5 | –0,2 |
Prispevek k BDP: | ||||||||
Domače povpraševanje | 1,1 | 0,6 | 1,2 | 1,4 | 1,2 | 0,0 | 0,0 | –0,1 |
Neto izvoz | 0,3 | 0,5 | –0,2 | 0,1 | 0,1 | –0,2 | –0,2 | 0,1 |
Spremembe zalog | –0,9 | –0,3 | 0,2 | 0,0 | 0,0 | 0,1 | 0,1 | 0,0 |
Realni razpoložljivi dohodek | 1,2 | 2,3 | 0,8 | 1,0 | 0,8 | –0,5 | 0,0 | 0,2 |
Stopnja varčevanja gospodinjstev (% razpoložljivega dohodka) | 13,9 | 15,1 | 14,7 | 14,5 | 14,2 | 0,2 | 0,2 | 0,5 |
Zaposlenost ²⁾ | 1,4 | 0,8 | 0,4 | 0,6 | 0,5 | 0,0 | 0,0 | 0,2 |
Stopnja brezposelnosti | 6,5 | 6,4 | 6,5 | 6,3 | 6,1 | –0,1 | 0,0 | –0,2 |
Tekoči račun (% BDP) | 1,7 | 2,7 | 2,6 | 2,7 | 2,9 | 0,1 | –0,1 | 0,0 |
Opombe: Realni BDP in komponente temeljijo na podatkih, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Podatki so na voljo za prenos, tudi četrtletno, iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.1) Vključuje trgovinsko menjavo znotraj euroobmočja.
2) Število zaposlenih.
V primerjavi s septembrskimi projekcijami je bila realna rast BDP za obdobje 2024–2026 popravljena navzdol (tabela 3 in graf 2, slika b). Popravki navzdol za obdobje 2024–2025 odražajo šibkejše naložbe (predvsem zaradi popravkov podatkov za prvo polovico leta 2024) in (neto) izvoz v kratkoročnem obdobju zaradi sedanjih težav na področju konkurenčnosti. To v letu 2024 deloma odtehta veliko večja državna potrošnja. Tudi rast zasebne potrošnje je bila za obdobje 2025–2026 popravljena navzdol zaradi ponovne ocene, kako hitro se bo stopnja varčevanja po pričakovanjih normalizirala s sedanjih visokih ravni.
Zasebna potrošnja bo po pričakovanjih še vedno glavno gonilo rasti BDP, podpirala pa jo bo močna rast prejemkov iz delovnega razmerja zaradi zviševanja plač in zniževanja inflacije. Rast zasebne potrošnje se je v tretjem četrtletju 2024 najverjetneje močno zvišala kljub povišani stopnji varčevanja gospodinjstev. Trošenje gospodinjstev naj bi se okrepilo z medletne stopnje rasti okrog 0,8–0,9% v obdobju 2023–2024 na 1,3% v obdobju 2025–2026, nato pa naj bi se leta 2027 zmanjšalo na povprečno raven pred pandemijo (1,2%). Okrevanje zasebne potrošnje odraža postopno normalizacijo stopnje varčevanja gospodinjstev in povečanje realnega razpoložljivega dohodka, predvsem zaradi še vedno močne rasti plač in robustne rasti dohodka iz premoženja in kapitala (predvsem dohodka iz samozaposlitve in finančnega premoženja). Čeprav bo rast realnega dohodka v obdobju 2025–2027 po projekcijah umirjena, ker bodo učinki dohitevanja realnih plač izzveneli, naj bi k rasti zasebne potrošnje prispevalo tudi zmerno znižanje stopnje varčevanja, ker se bo trošenje potrošnikov postopno normaliziralo. Stopnja varčevanja gospodinjstev bo predvidoma ostala povišana, kar odraža še vedno visoke obrestne mere, ki se sicer znižujejo, in še vedno zaostrene kreditne standarde, v obdobju projekcij pa se bo postopoma zniževala, čeprav počasneje, kot je bilo predvideno v septembrskih projekcijah. K postopnemu zmanjševanju prihrankov bosta najverjetneje prispevala tudi okrevanje zaupanja potrošnikov ter prilagajanje potrošnje – tj. zapoznel odziv trošenja gospodinjstev na povečanje kupne moči. V primerjavi s septembrskimi projekcijami je bila rast zasebne potrošnje za leto 2024 popravljena za 0,1 odstotne točke navzgor zaradi malo močnejše dinamike ob višji rasti dohodkov od dela, za leti 2025 in 2026 pa je bila popravljena za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke navzdol, kar večinoma odraža višjo stopnjo varčevanja zaradi pričakovane počasnejše normalizacije trošenja gospodinjstev.
Stanovanjske naložbe se bodo po projekcijah v letu 2024 še dodatno zmanjšale, nato pa bodo tekom leta 2025 počasi okrevale, ko bodo negativni učinki zaostrovanja pogojev financiranja postopno popuščali in se bo realni dohodek gospodinjstev še naprej zviševal. Stanovanjske naložbe so se v tretjem četrtletju 2024 najverjetneje še naprej zmanjševale kot že nekaj časa in po pričakovanjih bodo upadale tudi v prihodnjih četrtletjih, čeprav bolj umirjeno, kar odraža vztrajno šibko povpraševanje po stanovanjih. Večinoma v skladu z izboljšanjem pričakovanega povpraševanja po stanovanjskih posojilih, o katerem poročajo anketiranci v zadnji anketi ECB o bančnih posojilih v euroobmočju, bodo stanovanjske naložbe po projekcijah okrevale od druge polovice leta 2025 zaradi postopnega zniževanja posojilnih obrestnih mer za hipotekarna posojila in zvišanja dohodka gospodinjstev. Po dodatnem precejšnjem upadu v letu 2024, ki bo imel negativen učinek prenosa na medletno rast v letu 2025, se bodo stanovanjske naložbe, gledano v celoti, v letu 2026 predvidoma medletno povečale – prvič od leta 2022.
Podjetniške naložbe se bodo v obdobju projekcij predvidoma zmerno povečale ob geopolitični negotovosti in negotovosti glede ekonomskih politik, podpirali pa naj bi jih postopno izboljševanje domačega in tujega povpraševanja, močna rast dobička na enoto proizvoda in ugodnejši pogoji financiranja. Podjetniške naložbe v euroobmočju so se v prvi polovici leta 2024 skrčile zaradi velike volatilnosti, ki je izhajala iz dejavnosti multinacionalnih podjetij na Irskem, šibkega povpraševanja in povečane negotovosti. Naložbe se bodo v letu 2025 po projekcijah povečale zaradi pričakovanega močnejšega domačega in tujega povpraševanja, izboljšanja pogojev financiranja in trdne rasti dobička na enoto proizvoda. V letih 2026 in 2027 bo k okrevanju naložb prispevalo tudi popuščanje zaviralnih učinkov, ki jih imajo pogoji financiranja, ter privabljanje zasebnega kapitala v povezavi s plasiranjem sredstev iz programa »EU naslednje generacije« in zasebnih sredstev za spodbujanje digitalnega in zelenega prehoda.
Po upadu v tretjem četrtletju 2024 bo rast izvoza euroobmočja po pričakovanjih ostala umirjena, nato pa se bo naslednje leto okrepila, pogojeno s predpostavko, da bodo carine na svetovni ravni ostale nespremenjene. Kljub močnemu zunanjemu povpraševanju, predvsem zaradi zgodnejših božičnih naročil,[3] je bila rast izvoza v drugem četrtletju zmerna. Rast izvoza se je v tretjem četrtletju letošnjega leta znižala zaradi slabitve svetovnega cikla predelovalnih dejavnosti in vztrajnih izzivov glede konkurenčnosti izvoznikov iz euroobmočja,[4] kar je v skladu z negativnimi signali iz najnovejših anketnih kazalnikov za izvozna naročila v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Po projekcijah bo izvoz do konca leta 2025 okreval rahlo počasneje od zgodovinskega povprečja, potem ko se bo zunanje povpraševanje okrepilo. Vseeno pa se bodo deleži na izvoznih trgih zmanjševali v celotnem obdobju projekcij. Tudi uvoz se bo po pričakovanjih povečeval umirjeno in nekoliko počasneje od dolgoročne stopnje rasti. Potem ko je bil prispevek neto trgovinske menjave k rasti v drugem četrtletju 2024 pozitiven, je bil prispevek v tretjem četrtletju na splošno negativen in bo predvidoma še naprej negativen tudi v zadnjem četrtletju, nato pa bo neto trgovinska menjava v prvi polovici leta 2025 zabeležila odboj. Pogoji menjave se bodo v obdobju projekcij predvidoma izboljšali, ker je učinek energetskega cenovnega šoka na gospodarstvo skoraj popustil. Saldo tekočega računa bo do konca obdobja projekcij po pričakovanjih dosegel skoraj 3% BDP, kar je rahlo višje od povprečja pred pandemijo (2,6%).
Trg dela naj bi na splošno ostal odporen, čeprav naj bi se rast zaposlenosti v primerjavi z zadnjimi leti upočasnila. Zaposlenost se je v drugem in tretjem četrtletju 2024 zmerno povečala. V obdobju projekcij se bo predvidoma še naprej povečevala po razmeroma umirjeni četrtletni stopnji rasti (0,1%–0,2%). Rast zaposlenosti se je medletno po pričakovanjih znižala z 1,4% v letu 2023 na 0,8% v letu 2024, v obdobju 2025–2027 pa naj bi nihala v razponu od 0,4% do 0,6% (popravek za 0,2 odstotne točke navzgor za leto 2026 v primerjavi s septembrskimi projekcijami, deloma zaradi popravka povečanja delovne sile navzgor). Dinamika zaposlenosti (graf 3) odraža predpostavko, da bodo postopoma popuščali ciklični dejavniki, ki so v bližnji preteklosti podpirali zaposlenost bolj kot običajno, kot so na primer kopičenje delovne sile zaradi precejšnjega pomanjkanje delovne sile ter visoka rast dobička, šibke realne plače in močno povečanje delovne sile. Rast zaposlenosti bo po projekcijah umirjena glede na rast BDP, vseeno pa se še vedno pričakuje, da se bo do sredine leta 2027 vrnila na raven, ki je skladna z njenim preteklim razmerjem z BDP.[5]
Graf 3
Zaposlenost
(četrtletne spremembe v odstotkih)
Opomba: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.
Rast produktivnosti dela se bo po pričakovanjih okrepila, vendar počasneje, kot je bilo predvideno v septembrskih projekcijah. Ob ciklični prilagoditvi gospodarstva v obdobju projekcij in upočasnitvi rasti zaposlenosti se bo produktivnost predvidoma okrepila. Rast produktivnosti (na zaposlenega) se je v tretjem četrtletju 2024 presenetljivo rahlo zvišala, vendar je bila v preostanku obdobja projekcij popravljena navzdol zaradi počasnejšega cikličnega okrevanja v primerjavi s septembrskimi projekcijami (graf 4). Rast produktivnosti (na zaposlenega) se bo po sedanjih projekcijah zvišala z –0,1% v letu 2024 na 0,8% v letu 2025 in 0,9% v letu 2026, v letu 2027 pa se bo znižala na 0,8%. To nakazuje, da bo v primerjavi s septembrskimi projekcijami dolgoročno povprečno 0,6-odstotno stopnjo rasti na leto v obdobju 2000–2019 presegla manj, pri tem pa je treba upoštevati povprečno letno stopnjo rasti produktivnosti med letoma 2020 in 2023 (0,3%). Ciklični dejavniki v bližnji preteklosti, ki so povzročili povečano kopičenje delovne sile, šibke realne plače in močno povečanje delovne sile, bodo po projekcijah počasi izzveneli, kar bo privedlo do cikličnega odboja rasti produktivnosti. Rast produktivnosti je bila popravljena navzdol, da bi se upoštevali strukturni dejavniki, ki bi lahko omejili hitrost okrevanja v letih 2025 in 2026, kot so na primer postopna prerazporeditev gospodarske aktivnosti k storitvenemu sektorju, stroški prehoda v zeleno gospodarstvo, dolgotrajnejši neugoden vpliv energetskega cenovnega šoka, počasnejše uvajanje visoko inovativnih tehnologij umetne inteligence od pričakovanega in demografske spremembe.
Graf 4
Produktivnost dela na zaposlenega
(medletne spremembe v odstotkih)
Opombe: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.
Stopnja brezposelnosti se bo po pričakovanjih še dodatno znižala in dosegla novo rekordno nizko raven (graf 5). Kljub manjšemu zvišanju na začetku leta 2025 naj bi stopnja brezposelnosti spet začela vztrajno upadati od tretjega četrtletja 2025, leta 2027 pa naj bi dosegla 6,1%. Gibanje stopnje brezposelnosti je bilo za obdobje 2024–2025 popravljeno rahlo navzdol, in sicer povprečno za 0,1 odstotne točke, deloma zaradi nedavnih nižjih podatkov o brezposelnosti, prav tako pa je bilo popravljeno navzdol tudi za leto 2026 zaradi pričakovane vztrajnejše rasti zaposlenosti.
Graf 5
Stopnja brezposelnosti
(odstotek delovne sile)
Opomba: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.
4 Javnofinančni obeti
Naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju se je leta 2024 po ocenah precej zaostrila, in sicer bolj, kot je bilo pričakovano v septembrskih projekcijah, pri čemer so vzrok za popravke nediskrecijski dejavniki (tabela 4). Javnofinančni položaj v letu 2023 zdaj kaže na rahlo sproščanje, kar je v nasprotju z nevtralno naravnanostjo, kot je bila ocenjena v septembrskih projekcijah, predvsem kot posledica referenčne revizije nacionalnih računov v letu 2024. Deloma kot posledica tega nekoliko večjega javnofinančnega sproščanja v letu 2023 se je naravnanost javnofinančne politike v letu 2024 po ocenah precej zaostrila zaradi umika velikega dela ukrepov v podporo spopadanju z visokimi cenami energentov in inflacijo ter obsežnih nediskrecijskih dejavnikov. Slednji odražajo predvsem močna gibanja prihodkov v nekaterih državah zaradi učinkov sestave in drugih dejavnikov. Zaostrovanje naravnanosti javnofinančne politike v letu 2024 je močnejše, kot je bilo ocenjeno v septembrskih projekcijah, in sicer zaradi zgoraj omenjenih nediskrecijskih dejavnikov na strani prihodkov, kar več kot odtehta rahlo sproščanje, ki izhaja iz popravkov diskrecijskih ukrepov javnofinančne politike. Gledano v celoti pa kumulativna naravnanost javnofinančne politike v obdobju 2020–2024 ostaja zelo spodbujevalna, kar odraža velik obseg javnofinančne podpore, odobrene od izbruha pandemije.
Naravnanost javnofinančne politike se bo po projekcijah še naprej zaostrovala, vendar v obdobju 2025–2026 le rahlo in nato močneje v letu 2027, ko se bo poraba, financirana z nepovratnimi sredstvi iz sklada »EU naslednje generacije«, predvidoma postopno iztekla – vseeno pa predpostavke o javnofinančni politiki spremlja negotovost.[6] Za leto 2025 diskrecijski ukrepi javnofinančne politike, ki so vključeni v osnovno projekcijo in odražajo osnutke proračunskih načrtov, ki so jih predložile vlade, nakazujejo nekoliko močnejše zaostrovanje, kot je bilo predvideno v septembrskih projekcijah. To je predvsem posledica zvišanja neposrednih davkov in prispevkov za socialno varnost zaradi novih ukrepov v več državah. To zaostrovanje deloma izravnajo nadaljnja rast državnih naložb in višji javnofinančni transferji ter popuščanje nediskrecijskih dejavnikov.[7] Leta 2026 naj bi se naravnanost javnofinančne politike po projekcijah le rahlo zaostrila, kar pomeni sproščanje v primerjavi s prejšnjimi projekcijami.[8] V letu 2027 razmeroma močno zaostrovanje naravnanosti javnofinančne politike in diskrecijskih ukrepov javnofinančne politike odraža predvsem predpostavljene nižje državne naložbe in javnofinančne transferje, kar je povezano z iztekom financiranja z nepovratnimi sredstvi iz sklada »EU naslednje generacije«. Predpostavlja se, da se bo bolj izrazito upočasnila tudi rast državne potrošnje (realno od leta 2025, potem ko se je leta 2024 močno zvišala). Gledano v celoti popravki diskrecijskih ukrepov javnofinančne politike v primerjavi s septembrskimi projekcijami nakazujejo rahlo sproščanje javnofinančne politike v obdobju projekcij (ki v obdobju 2024–2026 kumulativno znaša skoraj 0,1 odstotne točke BDP), in sicer predvsem zaradi javnofinančnih transferjev, ki več kot odtehtajo zvišanje davkov in prispevkov za socialno varnost.
Tabela 4
Javnofinančni obeti v euroobmočju
(odstotek BDP; popravki v odstotnih točkah)
| December 2024 | Popravki v primerjavi s | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
Naravnanost javnofinančne politike1) | –0,2 | 0,9 | 0,1 | 0,1 | 0,6 | –0,2 | 0,4 | 0,0 | –0,2 |
Javnofinančni saldo | –3,6 | –3,2 | –3,1 | –3,0 | –2,9 | 0,0 | 0,1 | 0,1 | 0,0 |
Strukturni proračunski saldo2) | –3,8 | –3,1 | –3,0 | –3,0 | –2,9 | –0,1 | 0,1 | 0,2 | 0,0 |
Bruto dolg širše opredeljene države | 87,4 | 87,8 | 88,3 | 88,7 | 88,6 | –0,8 | –0,7 | –1,0 | –1,1 |
1) Naravnanost javnofinančne politike se meri s spremembo ciklično prilagojenega primarnega salda brez državne pomoči finančnemu sektorju. Prikazane številke so prilagojene tudi za nepovratna sredstva iz sklada »EU naslednje generacije«, ki ne vplivajo na gospodarstvo na strani prihodkov. Negativna (pozitivna) številka pomeni sprostitev (zaostritev) naravnanosti javnofinančne politike.
2) Izračunano kot proračunski saldo brez prehodnih učinkov gospodarskega cikla in ukrepov, ki so v skladu z opredelitvijo Evropskega sistema centralnih bank razvrščeni kot začasni.
Proračunski saldo euroobmočja naj bi se v obdobju projekcij zelo postopno izboljševal, delež javnega dolga pa naj bi se rahlo povečal in nato večinoma stabiliziral (tabela 4). Potem ko je bilo znižanje po ocenah za leto 2024 znatnejše, se bo primanjkljaj v euroobmočju po projekcijah le rahlo spremenil in bo v letu 2027 upadel tik pod referenčno vrednost 3% BDP. To gibanje je večinoma skladno s predvidenim izboljšanjem ciklično prilagojenega primarnega primanjkljaja, kar naj bi odtehtalo povečanje plačil obresti. Ciklična komponenta bo po pričakovanjih majhna, v letu 2024 naj bi se nekoliko poslabšala, nato pa bo do leta 2027 ostala rahlo negativna. V primerjavi s septembrskimi projekcijami je bil proračunski saldo za obdobje 2024–2025 popravljen rahlo navzgor, za leto 2026 pa je ostal nespremenjen. To odraža predvsem popravke nediskrecijskih dejavnikov na strani prihodkov in zgoraj opisane konsolidacijske ukrepe. Delež javnega dolga euroobmočja v razmerju do BDP naj bi se v obdobju 2024–2026 nekoliko povečeval, ker se z nadaljnjim primarnim primanjkljajem (ki se sicer zmanjšuje) in pozitivnimi prilagoditvami med primanjkljajem in dolgom več kot izravnajo ugodne razlike med obrestno mero in stopnjo rasti BDP. Proti koncu obdobja projekcij se bo po projekcijah stabiliziral. V primerjavi s septembrskimi projekcijami je bil delež javnega dolga popravljen navzdol v celotnem obdobju projekcij predvsem zaradi ugodnih baznih učinkov (v imenovalcu) v letu 2023, potem ko je bila v letu 2024 opravljena referenčna revizija nacionalnih računov.
5 Cene in stroški
Skupna inflacija se je v zadnjem četrtletju 2024 po projekcijah ponovno rahlo zvišala, od drugega četrtletja 2025 dalje pa naj bi se zniževala in nihala okrog 2-odstotnega inflacijskega cilja ECB (graf 6 in graf 7). Skupna inflacija se bo do konca leta predvidoma zvišala, in sicer predvsem zaradi baznih učinkov pri cenah energentov, nato pa se bo spet začela zniževati. Inflacija brez energentov in hrane se bo predvidoma začela zniževati na začetku leta 2025, leta 2027 pa bo dosegla 1,9%, k čemur bo prispevala skupina storitev. To na splošno pomeni postopno nadaljnje zniževanje skupne inflacije v obdobju projekcij, ki ga bo prekinilo manjše začasno zvišanje v letu 2027 zaradi javnofinančnih ukrepov, povezanih z zelenim prehodom.
Graf 6
Inflacija (HICP) v euroobmočju
(medletne spremembe v odstotkih)
Opombe: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Razponi, prikazani okrog osrednje projekcije, so merilo stopnje negotovosti in so po ustroju simetrični. Temeljijo na preteklih napakah v projekcijah po prilagoditvi za osamelce. Razponi od najtemnejšega do najsvetlejšega kažejo 30-odstotno, 60-odstotno in 90-odstotno verjetnost, da bo dejanska inflacija padla v posamezni razpon. Več informacij je v okvirju z naslovom »Ponazarjanje negotovosti, ki spremlja projekcije« v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje iz marca 2023.
Graf 7
Inflacija v euroobmočju – razčlenitev na glavne komponente
(medletne spremembe v odstotkih, prispevki v odstotnih točkah)
Opomba: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.
Inflacija v skupini energentov naj bi ostala negativna precejšen del leta 2025, nato pa naj bi proti koncu obdobja projekcij spet postala pozitivna. Inflacija v skupini energentov bo predvidoma ostala negativna do tretjega četrtletja 2025, predvsem zaradi predpostavk o navzdol usmerjenih gibanjih cen nafte, zatem pa se bo predvsem zaradi baznih učinkov pri gorivih vrnila v pozitivno območje (graf 7). V prvi polovici leta 2025 se pričakuje volatilnost inflacije v skupini energentov, kar je deloma posledica odprave nekaterih javnofinančnih ukrepov, povezanih z energijo.[9] Gledano v celoti bo inflacija v skupini energentov po pričakovanjih ostala umirjena, saj bo stopnja inflacije v letih 2026 in 2027 sicer pozitivna, vendar bo ostala pod zgodovinskim povprečjem (graf 8, slika a). Napovedano zvišanje v letu 2027 je predvsem odraz večinoma začasnega vpliva na dvig cen, ki izhaja iz izvajanja svežnja EU »Pripravljeni na 55«, zlasti novega sistema trgovanja z emisijami (ETS2), ki bo zajemal tudi ogrevanje stavb in goriva za prevoz (več podrobnosti je v okvirju 2).
Inflacija v skupini hrane se bo leta 2025 predvidoma zvišala, nato pa naj bi se znižala in zatem večinoma stabilizirala (graf 8, slika b). Inflacija v skupini hrane se je v zadnjih mesecih zvišala in oktobra znašala 2,9%, k čemur so največ prispevali neugodni vremenski učinki. Po pričakovanjih se bo do sredine leta 2025 zvišala na približno 3,2%, k čemur bo vsaj na začetku prispevala rast cen nepredelane hrane in predvidena znatna rast cen primarnih surovin. Nato se bo po projekcijah do leta 2027 znižala na povprečno 2,2%, in sicer zaradi vse manjših pritiskov s strani energentov in stroškov dela v srednjeročnem obdobju, ter bo imela le majhen prispevek k skupni inflaciji (graf 7).
Graf 8
Obeti glede inflacije v skupinah energentov in hrane v indeksu HICP
(a) HICP energenti
(medletne spremembe v odstotkih)
(b) HICP hrana
(medletne spremembe v odstotkih)
Opombe: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.
Tabela 5
Gibanje cen in stroškov v euroobmočju
(medletne spremembe v odstotkih, popravki v odstotnih točkah)
| December 2024 | Popravki v primerjavi s septembrom 2024 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2024 | 2025 | 2026 | |
HICP | 5,4 | 2,4 | 2,1 | 1,9 | 2,1 | −0,1 | −0,1 | 0,0 |
HICP brez energentov | 6,3 | 2,9 | 2,5 | 2,0 | 2,0 | 0,0 | 0,1 | 0,0 |
HICP brez energentov in hrane | 4,9 | 2,9 | 2,3 | 1,9 | 1,9 | 0,0 | 0,0 | −0,1 |
HICP brez energentov, hrane in sprememb v posrednih davkih | 5,0 | 2,8 | 2,3 | 1,9 | 1,9 | 0,0 | 0,0 | −0,1 |
HICP energenti | −2,0 | −2,3 | −1,1 | 0,5 | 2,8 | −0,9 | −2,2 | −0,1 |
HICP hrana | 10,9 | 3,0 | 3,0 | 2,4 | 2,2 | 0,1 | 0,6 | 0,3 |
Deflator BDP | 5,9 | 2,9 | 2,4 | 2,1 | 2,1 | −0,2 | 0,0 | 0,1 |
Uvozni deflator | −2,5 | −0,6 | 1,6 | 1,8 | 1,7 | −0,2 | −0,1 | 0,0 |
Sredstva za zaposlene na zaposlenega | 5,4 | 4,6 | 3,3 | 2,9 | 2,8 | 0,1 | −0,3 | −0,3 |
Produktivnost na zaposlenega | −0,9 | −0,1 | 0,8 | 0,9 | 0,8 | −0,1 | −0,1 | −0,2 |
Stroški dela na enoto proizvoda | 6,4 | 4,7 | 2,6 | 2,0 | 2,0 | 0,2 | 0,0 | −0,1 |
Dobiček na enoto proizvoda¹⁾ | 6,5 | −0,9 | 2,0 | 2,0 | 2,4 | −1,1 | 0,4 | 0,4 |
Opombe: Popravki so izračunani na podlagi zaokroženih števil. Podatki o BDP in uvoznem deflatorju, stroških dela na enoto proizvoda, sredstvih za zaposlene na zaposlenega in produktivnosti dela temeljijo na podatkih, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Podatki so na voljo za prenos, tudi četrtletno, iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.
1) Dobiček na enoto proizvoda je opredeljen kot bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek (prilagojen za dohodek samozaposlenih) na enoto realnega BDP.
Inflacija brez energentov in hrane naj bi se znižala z 2,9% v letu 2024 na 1,9% v letu 2027 predvsem zaradi zmernega upadanja inflacije v skupini storitev (graf 9). Inflacija brez energentov in hrane je od začetka leta 2024 razmeroma stabilna, čeprav to zakriva določeno umirjanje rasti cen industrijskih proizvodov razen energentov na raven, ki je pod dolgoročnejšim povprečjem, medtem ko je inflacija v skupini storitev razmeroma vztrajna in se od novembra 2023 v glavnem giblje na ravni okrog 4%. K napovedani umiritvi inflacije brez energentov in hrane od leta 2025 dalje bo prispevalo postopno zniževanje inflacije v skupini storitev zaradi nadaljnjega popuščanja preteklih šokov in umirjanja pritiskov s strani stroškov dela. Gledano splošneje k procesu zniževanja inflacije brez energentov in hrane prispevata preostali navzdol delujoči vpliv, ki izhaja iz umirjanja posrednih učinkov preteklih energetskih cenovnih šokov, in nadaljnji navzdol delujoči vpliv ukrepov denarne politike ECB iz obdobja med decembrom 2021 in septembrom 2023. Omenjeni navzdol delujoči vpliv bo predvidoma vztrajal in popustil šele proti koncu obdobja projekcij.
Graf 9
Inflacija brez energentov in hrane v euroobmočju
(medletne spremembe v odstotkih)
Opombe: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Razponi, prikazani okrog osrednje projekcije, so merilo stopnje negotovosti in so po ustroju simetrični. Temeljijo na preteklih napakah v projekcijah po prilagoditvi za osamelce. Razponi od najtemnejšega do najsvetlejšega kažejo 30-odstotno, 60-odstotno in 90-odstotno verjetnost, da bo dejanska inflacija brez energentov in hrane padla v posamezni razpon. Več informacij je v okvirju z naslovom »Ponazarjanje negotovosti, ki spremlja projekcije« v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje iz marca 2023.
V primerjavi s septembrskimi projekcijami so bili obeti glede skupne inflacije za leti 2024 in 2025 popravljeni navzdol za 0,1 odstotne točke, za leto 2026 pa ostajajo nespremenjeni (graf 10). Za leto 2024 je majhen popravek inflacije v skupini hrane navzgor več kot izenačen s popravkom inflacije v skupini energentov navzdol. Manjši popravek inflacije brez energentov in hrane navzdol v celotnem obdobju projekcij je opazen samo v zaokroženih povprečnih letnih podatkih za leto 2026 in se v začetnem obdobju nanaša na presenetljive podatke v zadnjih mesecih, saj je bila inflacija v skupini storitev nižja od pričakovane. Proti koncu obdobja projekcij pa je popravek bolj povezan z navzdol popravljenimi obeti glede gospodarske rasti in plač. Popravek inflacije v skupini hrane navzgor v celotnem obdobju projekcij je predvsem posledica nedavnih višjih dejanskih podatkov od pričakovanih in predpostavk o višjih cenah prehrambnih surovin. Inflacija v skupini energentov je bila za leti 2024 in 2025 popravljena navzdol, ker so bili dejanski podatki nižji od pričakovanih in ker so bile predpostavke o cenah nafte in električne energije popravljene navzdol, in to kljub nekoliko višjim predpostavkam o cenah plina (okvir 1).
Graf 10
Popravki projekcije inflacije v primerjavi s septembrskimi projekcijami
(v odstotnih točkah)
Opomba: Popravki so prikazani na podlagi nezaokroženih podatkov.
Okvir 2
Ocenjevanje vpliva podnebnih politik zelenega prehoda na gospodarsko rast in inflacijo
V prihodnjih letih bodo začeli veljati nadaljnji ukrepi politik za doseganje ciljev EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. V tem okvirju ocenjujemo vpliv, ki ga imajo spremembe v nacionalnih zelenih diskrecijskih javnofinančnih ukrepih na gospodarsko rast in inflacijo v obdobju projekcij. Javnofinančni ukrep je klasificiran kot zeleni ukrep, če ima pozitiven učinek z vidika preprečevanja podnebnih sprememb ali prilagajanja nanje. Ta okvir obravnava tudi potencialen vpliv novega sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS2) na inflacijo v letu 2027.
Letni vpliv nacionalnih zelenih diskrecijskih javnofinančnih ukrepov, vključenih v osnovne projekcije, znaša do −0,1 odstotne točke pri gospodarski rasti in do 0,2 odstotne točke pri inflaciji v euroobmočju (modri stolpci v grafu). Zaviralni vpliv na rast BDP se bo v obdobju projekcij po pričakovanjih rahlo povečal, in sicer s skoraj nič v letu 2024 na približno −0,1 odstotne točke v letih 2026 in 2027. Vpliv na inflacijo naj bi v letih 2024 in 2025 znašal okrog 0,2 odstotne točke, nato pa naj bi se leta 2026 zmanjšal na 0,1 odstotne točke in zatem na skoraj nič leta 2027. Vpliv izhaja predvsem iz ukrepov, ki vplivajo na komponento energentov, zlasti cene ogljika in davke na energijo.[10] Gledano v celoti je vpliv nacionalnih ukrepov nekoliko večji, kot je bilo ocenjeno decembra 2023, vendar je še vedno razmeroma omejen: to je predvsem posledica zelo postopnega uvajanja ukrepov, ki neposredno vplivajo na cene, kot so nacionalne cene ogljika.[11]
Graf
Vpliv nacionalnih zelenih diskrecijskih javnofinančnih ukrepov na gospodarsko rast in inflacijo v osnovnih decembrskih projekcijah
a) Realna rast BDP | b) Inflacija (HICP) |
|---|---|
(v odstotnih točkah) | (v odstotnih točkah) |
 |  |
Poleg nacionalnih ukrepov bodo v naslednjih treh letih cene ogljika v EU začele veljati tudi za nove sektorje, kar bodo verjetno vplivalo na gospodarsko rast, inflacijo in javne finance (tabela). V okviru svežnja »Pripravljeni na 55« se bo obstoječi sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS1) razširil na letalske, transportne in energetsko intenzivne industrijske sektorje, pri čemer se bodo brezplačne emisijske pravice postopoma odpravljale.[12] Za uvoz v EU iz energetsko intenzivnih panog bo veljal mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM). Poleg tega bo leta 2027 v EU uveden ETS2, ki bo zajemal emisije iz ogrevanja stavb in goriv za prevoz: to bo najverjetneje imelo največji neposredni inflacijski učinek. Ukrepi lahko vplivajo na inflacijo tudi posredno prek uvoznih cen in cen pri proizvajalcih. V kolikor gospodinjstva ne bodo prejela nadomestila, lahko vpliv na dvig cen učinkuje tudi na njihovo potrošnjo in zavira rast. Del prihodkov od ETS1 in ETS2 pa se bo investiral v energetsko učinkovitost in nizkoogljične tehnologije, zato neto vpliv na gospodarsko rast še ni znan.
Tabela
Glavni ukrepi EU na področju cen ogljika
Ukrep | Glavni elementi |
|---|---|
EU ETS1 | Vzpostavljen za električno energijo ter deloma za ladijski in zračni promet. Od leta 2024: začetek postopnega odpravljanja brezplačnih emisijskih pravic za zračni promet, povečanje zajetja emisij iz ladijskega prometa. Od leta 2026: začetek postopnega odpravljanja brezplačnih emisijskih pravic za energetsko intenzivne panoge. |
EU ETS2 | Od leta 2027: uporaba v povezavi z emisijami iz ogrevanja stavb in goriv za prevoz ter malih industrijskih obratov. |
CBAM | Od leta 2026: uvoz iz energetsko intenzivnih panog bo obdavčen v skladu s ceno ogljika v sistemu ETS1 (razen če v državi izvoznici obstaja enakovredna obdavčitev). |
Vir: Evropska komisija.
Cena ogljika v okviru sistema ETS2 se bo verjetno prenesla na potrošnike, vendar ostaja negotovo, kako visoka bo cena ogljika. Podobno kot v sistemu ETS1 se bo s pravicami do emisij trgovalo tudi v sistemu ETS2, njihova cena pa bo določena na trgu. Cena posamične pravice do emisij v sistemu ETS2 še ni znana, ker trgovanje še ni. Vseeno pa direktiva o ETS[13] določa, da – če v začetnih letih povprečna cena v dveh zaporednih mesecih preseže prag na ravni 45 EUR/tCO2 (na tono emisij CO2 v cenah iz leta 2020) ali če se cena prehitro zviša – se iz tržne rezerve sprostijo dodatne pravice, da bi cene ostale pod cenovnim pragom. Ponudniki više v prodajni verigi bodo morali plačati za emisije iz svojih izdelkov – in zdi se verjetno, da bodo stroške prenesli na potrošnike. Zato se pričakuje neposreden vpliv na inflacijo v skupini energentov. Velikost tega vpliva bo med drugim odvisna od gibanja cen v sistemu ETS2. Ker ni tržnih informacij o verjetni ravni cen v letu 2027, so v osnovni projekciji predpostavljene cene na ravni praga (tj. na ravni 59 EUR/tCO2, kar je pričakovana cena v letu 2027).[14]
Vpliv na inflacijo je negotov in bi lahko znašal od 0,0 odstotne točke do 0,4 odstotne točke v letu 2027, vpliv v letu 2028 pa bi bil veliko manjši. Poleg negotovosti glede cene v sistemu ETS2 nista jasna niti hitrost niti obseg prenosa v cene življenjskih potrebščin. Medtem ko se spremembe v stroškovnih pritiskih pri energentih navadno hitro prenesejo na potrošnike, lahko pričakujemo nekoliko zakasnel prenos, ker: (i) se morajo podjetja odpovedati pravicam v sistemu ETS2 za leto 2027 šele leta 2028; (ii) v nekaterih državah prihaja do zamika pri uvajanju novih cen plina v potrošniških pogodbah; (iii) lahko nadzorovane cene in javnofinančni ukrepi sprva zmanjšajo učinek.[15] Dodaten element negotovosti je povezan z načrtovanim prehodom iz obstoječih nacionalnih shem v sistem ETS2.[16] Ocene strokovnjakov Eurosistema, ki so odvisne od vrste verjetnih predpostavk glede ravni cen v sistemu ETS2, hitrosti in obsega prenosa ter načinov prehoda v sistem ETS2 v državah z obstoječo nacionalno shemo, kažejo, da bi bil vpliv na inflacijo v letu 2027 lahko med 0,0 odstotne točke in 0,4 odstotne točke, pri čemer bi bil vpliv leta 2028 precej manjši.[17] Vpliv bi bil lahko manjši, če bi gospodinjstva intenzivno in preventivno nadomestila fosilna goriva oz. če bi vlade sprejele blažilne ukrepe. Poleg sistema ETS2 bodo imeli drugi ukrepi iz svežnja »Pripravljeni na 55« (npr. uvedba mehanizma CBAM) le majhen vpliv.
Onkraj obdobja projekcij bi se lahko cena v sistemu ETS2 še naprej zviševala, vendar bi se lahko takšno zvišanje ublažilo z zmanjšanjem deleža fosilnih goriv v potrošniški košarici. Številne študije v literaturi predvidevajo veliko višje cene do leta 2030 (po odpravi mehanizma cenovnega praga).[18] Cene na višjem koncu ocen temeljijo na predpostavki, da bodo druge, dopolnilne politike za zmanjšanje emisij (npr. določbe o povečanju energetske učinkovitosti ali prepovedi vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem) le delno učinkovite. Takšno zvišanje cen bi pomenilo, da bodo te politike po letu 2029 precej prispevale k zagonu inflacije, medtem ko je v osnovni projekciji trenutno predvideno, da bo uvedba sistema ETS2 povzročila začasne učinke šele leta 2027 (in v manjši meri tudi leta 2028). Poleg tega je verjetno, da bodo cene bolj volatilne. Dolgoročno pa bi se lahko vpliv prihodnjih sprememb cen v sistemu ETS2 na inflacijo v skupini energentov zmanjšal zaradi vse manjšega deleža fosilnih goriv in zmanjšanih izdatkov gospodinjstev za fosilna goriva v kombinaciji energetskih virov.
Nominalna rast plač bo sprva predvidoma ostala povišana, nato pa se bo postopoma zniževala, kar deloma odraža dohitevanje realnih plač na raven, ki je prevladovala pred skokovitim porastom inflacije. Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega se je v tretjem četrtletju 2024 po ocenah znižala na 4,5% (v skladu s septembrskimi projekcijami).[19] Rast plač se bo po projekcijah še naprej vztrajno zniževala in se bo umirila s 4,6% v povprečju leta 2024 na 2,8% leta 2027 (graf 11). Znižanje odraža predvsem pričakovano zmanjšanje rasti dogovorjenih plač, deloma zaradi manjšega zvišanja minimalnih plač, medtem ko naj bi bil prispevek dodatkov na osnovno plačo v letu 2024 zanemarljiv, v prihodnjih letih pa razmeroma stabilen in zmeren. Po nedavni reviziji podatkov iz nacionalnih računov so se realne plače v tretjem četrtletju 2024 po ocenah vrnile na raven, zabeleženo na začetku leta 2022. Čeprav to pomeni manjše pritiske, kar zadeva kompenziranje inflacije, je na trgu dela še vedno pomanjkanje ustrezne delovne sile, s čimer je mogoče pojasniti, zakaj rast plač ostaja povišana v primerjavi z zgodovinskim 2,3-odstotnim povprečjem. V primerjavi s septembrskimi projekcijami je bila rast sredstev za zaposlene na zaposlenega v letu 2024 popravljena navzgor za 0,1 odstotne točke zaradi presenetljivih podatkov, za naslednja leta pa je bila popravljena navzdol za 0,3 odstotne točke v skladu s predvideno nižjo stopnjo brezposelnosti.
Graf 11
Sredstva za zaposlene na zaposlenega
(medletno v odstotnih točkah)
Opomba: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.
Rast stroškov dela na enoto proizvoda se bo po projekcijah v letih 2025 in 2026 zmanjšala, k čemur bosta prispevala rast produktivnosti in upadanje rasti plač. Rast stroškov dela na enoto proizvoda je v tretjem četrtletju 2024 po ocenah znašala 4,5%, do leta 2027 pa naj bi se strmo znižala na povprečno 2,0-odstotno raven.[20] Kljub temu bo ostala nad zgodovinskim povprečjem (1,8%). V primerjavi s septembrskimi projekcijami je bila rast stroškov dela na enoto proizvoda za leto 2024 popravljena navzgor za 0,2 odstotne točke, za leto 2026 pa za 0,1 odstotne točke navzdol.
Gledano v celoti se bodo domači cenovni pritiski, merjeni z rastjo deflatorja BDP, po projekcijah še naprej zmanjševali, pri čemer bodo profitne marže kratkoročno absorbirale pritiske s strani stroškov dela (graf 12). Medletna stopnja rasti deflatorja BDP se je po ocenah v letu 2024 hitro zmanjšala in v letnem povprečju znašala 2,9% (5,9% v letu 2023), vendar naj bi se v obdobju projekcij zmanjševala bolj postopno in leta 2027 v povprečju znašala 2,1%. Rast dobička na enoto proizvoda bo po pričakovanjih še naprej absorbirala razmeroma visoko rast stroškov dela, vendar samo kratkoročno.[21] Ko se bo rast stroškov dela na enoto proizvoda umirila, drugi lastni stroški pa bodo ostali omejeni, se bo rast profitnih marž od leta 2025 predvidoma nekoliko okrepila, k čemur bosta prispevala gospodarsko okrevanje in krepitev rasti produktivnosti, kar bo od leta 2025 dalje zopet pozitivno prispevalo k domačim cenovnim pritiskom. V primerjavi s septembrskimi projekcijami je bila rast deflatorja BDP za leto 2024 popravljena rahlo navzdol, za leto 2025 je ostala nespremenjena, za leto 2026 pa je bila popravljena rahlo navzgor. Rast profitnih marž je bila za leto 2024 popravljena rahlo navzdol, za leti 2025 in 2026 pa navzgor, s čimer so večinoma nevtralizirani popravki rasti stroškov dela na enoto proizvoda navzgor oziroma navzdol.
Graf 12
Domači cenovni pritiski
a) Deflator BDP in komponente | b) Deflator BDP in komponente – popravki glede na septembrske projekcije |
|---|---|
(medletne spremembe v odstotkih, prispevki v odstotnih točkah) | (prispevki v odstotnih točkah) |
 |  |
Opomba: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.
Rast uvoznih cen se bo predvidoma okrepila, vendar bo v celotnem obdobju projekcij ostala pod 2%. Rast uvoznega deflatorja se bo predvidoma okrepila z −0,6% v letu 2024 na 1,6% v letu 2025 in na 1,7% v letu 2027. Podatki za obdobje 2024–2025 so bili popravljeni navzdol v skladu s popravki navzdol pri izvoznih cenah konkurentov in kljub depreciaciji eura, ki je predvidena v tehničnih predpostavkah (okvir 1).
6 Analiza občutljivosti
Alternativna gibanja cen energentov
Prihodnja gibanja cen energetskih surovin ostajajo zelo negotova, alternativna gibanja cen nafte in plina pa bi lahko imela precejšen vpliv na gospodarske obete, zlasti na inflacijo. Medtem ko projekcije temeljijo na tehničnih predpostavkah, opisanih v okvirju 1, so v tej analizi občutljivosti alternativna nižja in višja gibanja izpeljana iz 25. in 75. centila do tveganja nevtralne gostote verjetnosti cene nafte in plina, kot izhaja iz opcij.[22] Alternativna gibanja cen nafte so simetrično porazdeljena okrog osnovne projekcije, kar kaže približno uravnotežena tveganja. Nasprotno pa porazdelitev cen plina nakazuje, da so tehnične predpostavke izpostavljene navzgor usmerjenim tveganjem (graf 13), kar je posledica negotove ponudbe. Negotovost je povezana s skorajšnjim iztekom sporazuma o tranzitu plina med Ukrajino in Rusijo ter z nedavnimi zamudami pri projektih oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom. Pri cenah nafte in plina se upošteva tudi predpostavka o konstantnih cenah. V vsakem od primerov se izračuna sintetični indeks cen energentov (tehtano povprečje gibanj cen nafte in plina), posledice pa se ocenijo s pomočjo makroekonomskih modelov, ki jih uporabljata ECB in Eurosistem. Rezultati so prikazani v tabeli 6.
Graf 13
Alternativna gibanja predpostavk o cenah energentov
a) Predpostavka o cenah nafte
(USD/sod)
b) Predpostavka o cenah plina
(EUR/MWh)
Viri: Morningstar in izračuni ECB.
Opomba: Gostota verjetnosti cen plina in nafte, kot izhaja iz opcij, je izpeljana iz tržnih kotacij na dan 20. novembra 2024 za opcije na surovo nafto ICE Brent in nizozemske TTF terminske pogodbe za zemeljski plin s fiksnimi četrtletnimi datumi zapadlosti.
Tabela 6
Alternativna gibanja cen energentov ter vpliv na realno rast BDP in inflacijo
Prvo gibanje: 25. centil | Drugo gibanje: 75. centil | Tretje gibanje: konstantne cene | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | |
(odstopanje od ravni iz osnovne projekcije v odstotkih) | ||||||||||||
Cene nafte | −1,3 | −13,7 | −19,0 | −21,9 | 1,6 | 14,0 | 19,6 | 23,1 | 0,1 | 4,2 | 6,7 | 8,1 |
Cene plina | −3,5 | −18,0 | −22,0 | −25,6 | 4,2 | 25,6 | 29,4 | 35,3 | −0,2 | 2,1 | 25,2 | 49,1 |
Sintetični indeks cen energentov | −2,4 | −15,9 | −19,3 | −21,9 | 3,0 | 21,9 | 25,1 | 27,2 | 0,0 | 3,0 | 13,3 | 21,5 |
(odstopanje od stopenj rasti iz osnovne projekcije v odstotnih točkah) | ||||||||||||
Realna rast BDP | 0,0 | 0,1 | 0,1 | 0,0 | 0,0 | −0,1 | −0,1 | −0,1 | 0,0 | 0,0 | −0,1 | −0,1 |
Inflacija (HICP) | 0,0 | −0,6 | −0,5 | −0,3 | 0,1 | 0,7 | 0,6 | 0,3 | 0,0 | 0,2 | 0,4 | 0,4 |
Opombe: V tej analizi občutljivosti je uporabljen sintetični indeks cen energentov, ki združuje terminske cene nafte in plina. 25. in 75. centil se nanašata na do tveganja nevtralno gostoto cen nafte in plina na dan 20. novembra 2024, kot izhaja iz opcij. Konstantne cene nafte in plina so vrednosti na isti dan. Makroekonomski učinki so navedeni kot povprečje iz številnih makroekonomskih modelov strokovnjakov ECB in Eurosistema.
Alternativna tečajna gibanja
S to analizo občutljivosti se ocenjuje, kako alternativna gibanja deviznega tečaja vplivajo na osnovne projekcije. Tehnične predpostavke o deviznih tečajih v osnovnih projekcijah so v obdobju projekcij konstantne. Alternativna nižja in višja gibanja so izpeljana iz 25. in 75. centila do tveganja nevtralne gostote verjetnosti tečaja USD/EUR, kot izhaja iz opcij, na dan 20. novembra 2024 (graf 14). Vpliv alternativnih gibanj je ocenjen z makroekonomskimi modeli ECB in Eurosistema. Povprečni vpliv na gospodarsko rast in inflacijo na podlagi teh modelov je prikazan v tabeli 7.
Graf 14
Alternativna gibanja tečaja USD/EUR
Viri: Bloomberg in izračuni ECB.
Opombe: Povečanje pomeni apreciacijo eura. 25. in 75. centil se nanašata na do tveganja nevtralno gostoto tečaja USD/EUR na dan 20. novembra 2024, kot izhaja iz opcij. Makroekonomski učinki so navedeni kot povprečje iz številnih makroekonomskih modelov strokovnjakov ECB in Eurosistema.
Tabela 7
Vpliv na realno rast BDP in inflacijo
Prvo gibanje: 25. centil | Drugo gibanje: 75. centil | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | |
Devizni tečaj USD/EUR | 1,08 | 1,03 | 1,03 | 1,03 | 1,08 | 1,10 | 1,15 | 1,19 |
Devizni tečaj USD/EUR | −0,2 | −3,0 | −3,3 | −3,5 | 0,0 | 3,7 | 8,1 | 11,7 |
(odstopanje od stopenj rasti iz osnovne projekcije v odstotnih točkah) | ||||||||
Realna rast BDP | 0,0 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,0 | −0,1 | −0,2 | −0,3 |
Inflacija (HICP) | 0,0 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,0 | −0,1 | −0,3 | −0,3 |
Viri: Bloomberg in izračuni ECB.
Opombe: Povečanje pomeni apreciacijo eura. 25. in 75. centil se nanašata na do tveganja nevtralno gostoto tečaja USD/EUR na dan 20. novembra 2024, kot izhaja iz opcij. Makroekonomski učinki so navedeni kot povprečje iz številnih makroekonomskih modelov strokovnjakov ECB in Eurosistema.
Okvir 3
Primerjava z napovedmi drugih institucij in zasebnega sektorja
Decembrske projekcije strokovnjakov Eurosistema so večinoma znotraj razpona drugih napovedi BDP in inflacije. Projekcije strokovnjakov Eurosistema glede gospodarske rasti so znotraj razpona napovedi drugih institucij in anket med pripravljavci napovedi iz zasebnega sektorja v celotnem obdobju projekcij. Kar zadeva inflacijo, so projekcije strokovnjakov Eurosistema za leto 2025 na vrhu razpona. Za leto 2026 so projekcije strokovnjakov Eurosistema znotraj ozkega razpona drugih napovedi, za leto 2027 pa so rahlo nad ostalimi razpoložljivimi napovedmi. To bi bila lahko posledica razlik v oceni vpliva novega sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS2) (glej okvir 2). Projekcije strokovnjakov Eurosistema glede inflacije brez energentov in hrane so podobne drugim napovedim, za leto 2027 pa so nekoliko nižje.
Tabela
Primerjava nedavnih napovedi realne rasti BDP, inflacije in inflacije brez energentov in hrane za euroobmočje
(medletne spremembe v odstotkih)
| Datum objave | Rast BDP | Inflacija (HICP) | Inflacija (HICP) brez energentov in hrane | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | ||
Projekcije strokovnjakov Eurosistema | december 2024 | 0,7 | 1,1 | 1,4 | 1,3 | 2,4 | 2,1 | 1,9 | 2,1 | 2,9 | 2,3 | 1,9 | 1,9 |
OECD | december 2024 | 0,8 | 1,3 | 1,5 | - | 2,4 | 2,1 | 2,0 | - | 2,9 | 2,4 | 2,0 | - |
Evropska komisija | november 2024 | 0,8 | 1,3 | 1,6 | - | 2,4 | 2,1 | 1,9 | - | 2,9 | 2,4 | 2,0 | - |
Consensus Economics | november 2024 | 0,8 | 1,1 | 1,4 | 1,4 | 2,4 | 1,9 | 1,9 | 1,9 | 2,8 | 2,2 | - | - |
Survey of Professional Forecasters | oktober 2024 | 0,7 | 1,2 | 1,4 | - | 2,4 | 1,9 | 1,9 | - | 2,8 | 2,2 | 2,0 | - |
Mednarodni denarni sklad | oktober 2024 | 0,8 | 1,2 | 1,5 | 1,4 | 2,4 | 2,0 | 2,0 | 1,9 | - | - | - | - |
Viri: OECD Economic Outlook, objavljeno 4. decembra 2024, presečni datum 27. november 2024; napovedi Consensus Economics, 14. november 2024 za obdobje 2024–2025 (podatki za obdobje 2026–2027 so iz oktobrske ankete); ECB Survey of Professional Forecasters (anketa ECB o napovedih drugih strokovnjakov), objavljeno 21. oktobra 2024; IMF World Economic Outlook, presečni datum 22. oktober 2024; gospodarska napoved Evropske komisije, jesen 2024, presečni datum 21. oktober 2024.
Opombe: Te napovedi niso neposredno primerljive niti med seboj niti s projekcijami strokovnjakov Eurosistema, saj so bile dokončane v različnih časovnih obdobjih. Poleg tega uporabljajo drugačne metode za izpeljavo predpostavk o javnofinančnih, finančnih in zunanjih spremenljivkah, vključno s cenami nafte, plina in drugih primarnih surovin. Makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema navajajo medletne stopnje rasti realnega BDP, ki so prilagojene za število delovnih dni, medtem ko Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad objavljata medletne stopnje rasti, ki niso prilagojene za število delovnih dni v letu. Druge napovedi ne navajajo, ali temeljijo na podatkih, ki so prilagojeni za število delovnih dni v letu ali ne.
© Evropska centralna banka, 2024
Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0
Spletno mesto www.ecb.europa.eu
Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Za terminologijo glej glosar ECB (samo v angleščini).
HTML ISBN 978-92-899-6598-9, ISSN 2529-4822, doi: 10.2866/58059, QB-CF-24-002-SL-Q
Presečni datum za tehnične predpostavke in projekcije za svetovno gospodarstvo je 20. november 2024. Makroekonomske projekcije za euroobmočje so bile dokončane 27. novembra.
Omembe svetovnih in/ali globalnih agregatov gospodarskih kazalnikov v tem razdelku ne vključujejo euroobmočja, razen če je to izrecno navedeno.
Stiki ECB z ladjarskimi družbami kažejo na do neke mere zgodnejšo transportno aktivnost tekom celega leta in na zgodnejši sezonski višek kot običajno pred božičem (v obdobju junij–julij namesto septembra), in sicer zaradi preusmeritve ladij okrog Afrike po motnjah v Sueškem prekopu. Anketa podjetja Drewry iz maja 2024 potrjuje spremembo urnikov ladijskih prevozov.
Ob koncu leta 2019 so bili energetski stroški v euroobmočju 1,5-krat višji kot v ZDA. Novembra 2024 so bili višji 3,5-krat. Ti stroški se do konca obdobja projekcij po pričakovanjih ne bodo vrnili na ravni pred pandemijo.
Glej objavo na blogu ECB z naslovom »Low for long? Reasons for the recent decline in productivity«, 6. maj 2024.
Javnofinančni načrti v nekaterih velikih državah euroobmočja bodisi niso dokončani bodisi niso aktualni glede na sedanja politična tveganja. Na primer v Franciji osnovne predpostavke in projekcije glede javnofinančne politike temeljijo na oceni proračuna za leto 2025 in srednjeročnih javnofinančnih načrtih vlade ministrskega predsednika Barnierja. Predlog nezaupnice vladi in tem javnofinančnim načrtom je bil v francoskem parlamentu izglasovan 4. decembra. V številnih državah tveganja, ki so jim izpostavljene osnovne projekcije, izhajajo tudi iz možnih dodatnih ukrepov, ki naj bi se podrobneje opredelili, da se izpolnijo zahteve iz revidiranega javnofinančnega okvira EU.
Dodaten vir zaostrovanja v letu 2025 je nadaljnje umikanje preostalih ukrepov energetske podpore, ki so večinoma nespremenjeni od septembra. Zaradi popuščanja nediskrecijskih dejavnikov, ki je predvsem posledica primanjkljaja prihodkov in drugih davkov, bo naravnanost javnofinančne politike v letu 2025 nespremenjena v primerjavi s septembrskimi projekcijami.
Sproščanje naravnanosti javnofinančne politike je predvsem posledica prispevkov za socialno varnost in v nekoliko manjši meri državnih naložb.
Iztekanje javnofinančnih ukrepov za kompenziranje energetskih stroškov in inflacije od decembra 2023 dalje po ocenah k zvišanju skupne inflacije prispeva 0,4 odstotne točke v letu 2024 in 0,1 odstotne točke v letu 2025.
To je v skladu z ugotovitvami, da cene ogljika potiskajo inflacijo navzgor in da vpliv ponavadi poteka prek energetske komponente, glej Konradt, M., Weder di Mauro, B., »Carbon Taxation and Greenflation: Evidence from Europe and Canada«, Journal of the European Economic Association, letnik 21, številka 6, december 2023, str. 2518–2546; McKibbin, W., Konradt, M. in Weder di Mauro, B., »Climate policies and monetary policies in the euro area«, predstavljeno na forumu ECB v Sintri leta 2021; Känzig, D. R., »The Unequal Economic Consequences of Carbon Pricing«, National Bureau of Economic Research Working Paper Series, št. 31221, 2023; Moessner, R., »Effects of Carbon Pricing on Inflation«, CESifo Working Paper, št. 9563, 2022. Srednjeročno in dolgoročno pa se običajno ugotavlja, da ti učinki pojemajo. S spodbudami, ki izhajajo iz cen ogljika, se povečuje energetska učinkovitost in pospešujejo inovacije na področju nizkoogljičnih virov energije, medtem ko se utež fosilnih goriv v potrošniški košarici zmanjšuje, glej Andersson, J. J., »Carbon Taxes and CO2 emissions Sweden as a Case Study:« American Economic Journal: Economic Policy, letnik 11(4), str. 1–30, 2019. V skladu s konvencijami v projekcijah strokovnjakov ECB/Eurosistema uteži potrošnje v košarici HICP ostajajo v obdobju projekcij fiksne.
Prejšnja ocena vpliva, ki so ga imele spremembe v zelenih diskrecijskih javnofinančnih ukrepih na gospodarsko rast in inflacijo, je v okvirju z naslovom »Assessing the macroeconomic effects of climate change transition policies«, Economic Bulletin, številka 1, ECB, 2024.
Cene v sistemu ETS1 naj bi se v obdobju projekcij le rahlo zvišale (okvir 1).
Direktiva (EU) 2023/959 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji ter Sklepa (EU) 2015/1814 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (UL L 130, 16. 5. 2023, str. 134).
V skladu z direktivo o ETS bo cenovni prag indeksiran na inflacijo v EU in je opredeljen kot 45 EUR/tCO2 v cenah iz leta 2020. Na podlagi napovedane inflacije za obdobje 2024–2027 bi ta vrednost leta 2027 ustrezala 59 EUR/tCO2.
V primeru plina obstajajo informacije, da je prenos v cene življenjskih potrebščin odvisen od dejavnikov, kot so struktura trga, delež davkov in dajatev v celotni ceni ter hitrost podaljšanja pogodb. Obsežna razprava je v Hernnäs, H., Johannesson-Lindén, Å., Kasdorp, R. in Spooner, M., »Pass-through in EU electricity and gas markets«, Quarterly Report on the Euro Area (QREA)), Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve (GD ECFIN), Evropska komisija, letnik 22(2), str. 23–34, julij 2023. V primeru goriv je prenos ponavadi hitrejši, glej Alvarez, L., Hurtado, S., Sánchez, I., in Thomas, C., The impact of oil price changes on Spanish and euro area consumer price inflation, Economic Modelling, letnik 28, številka 1, str. 422–431, 2011.
Opozoriti je treba, da se direktiva ETS2 v številnih državah še vedno prenaša v nacionalno zakonodajo. Podrobnosti o postopnem uvajanju direktive in prehodu z obstoječih nacionalnih shem še niso določene, s čimer se povečuje negotovost glede vpliva na inflacijo.
Na spodnjem koncu razpona bi nižja cena v sistemu ETS2 lahko pomenila, da se pozitivni učinki v nekaterih državah izravnajo z negativnimi učinki v drugih državah, kjer bi se v obstoječih nacionalnih shemah cene ogljika za prizadete sektorje znižale na ceno v sistemu EU ETS2. To bi lahko privedlo do nevtralnega vpliva na inflacijo na agregatni ravni euroobmočja.
Glej Abrell, J., Bilici, S., Blesl, M., Fahl, U., Kattelmann, F., Kittel, L., Kosch, M., Luderer, G., Marmullaku, D., Pahle, M., Pietzcker, R.C., Rodrigues, R. in Siegle, J., »Optimal allocation of the EU carbon budget: A multi-model assessment«, Energy Strategy Reviews, letnik 51, št. 101271, 2024; Günther, C., Pahle, M., Govorukha, K., Osorio, S. in Fotiou, T., »Carbon prices on the rise? Shedding light on the emerging EU ETS2«, 26. april 2024.
Po Eurostatovi objavi podatkov 6. decembra, tj. po dokončanju decembrskih projekcij, je rast sredstev za zaposlene na zaposlenega v tretjem četrtletju 2024 znašala 4,4%.
Po Eurostatovi objavi podatkov 6. decembra je rast stroškov dela na enoto proizvoda v tretjem četrtletju 2024 znašala 4,3%.
Rast dobička na enoto proizvoda naj bi se povečala z 2,0% v letu 2026 na 2,4% v letu 2027. To je delno povezano s pričakovanim evidentiranjem sheme ETS2 v nacionalnih računih kot davka na proizvodnjo, ko se emisijska dovoljenja predajo, tj. leto po prodaji na dražbi. Prihodki iz sistema ETS2 v letu 2027 bodo tako v nacionalnih računih evidentirani šele leta 2028, medtem ko naj bi se končne cene po pričakovanjih zvišale že leta 2027 (glej okvir 2). Bruto poslovni presežek naj bi se zato v letu 2027 začasno povečal.
Uporabljene tržne cene so cene na dan 20. novembra 2024 (presečni datum za tehnične predpostavke).
- 12 December 2024