Pogosta vprašanja o Eurosistemovih podnebnih finančnih razkritjih

Od leta 2023 vse centralne banke v Eurosistemu objavljajo letna podnebna finančna razkritja.

V odgovorih na naslednja pogosta vprašanja boste našli informacije o teh razkritjih, vključno z njihovim obsegom, uporabljenimi podatki in metodologijo, na kateri temeljijo.

Dodatne informacije o podnebnih finančnih razkritjih članic Eurosistema so na voljo v sporočilu za javnost in v posebnem razdelku na našem spletnem mestu.

1. Zakaj Eurosistem objavlja podnebna finančna razkritja?

Cilj Eurosistema je, da s podnebnimi finančnimi razkritji poveča transparentnost o vplivu finančnih portfeljev na podnebje in o izpostavljenosti portfeljev podnebnim tveganjem. Splošneje se z razkritji povečujeta ozaveščenost in razumevanje podnebnih tveganj v finančnem sektorju, spodbuja harmonizacija praks razkrivanja z upoštevanjem uveljavljenih tržnih standardov ter podpirajo cilji Evropske unije glede podnebne nevtralnosti in prehoda v nizkoogljično gospodarstvo.

2. Na katere portfelje se nanašajo razkritja?

Vse centralne banke v Eurosistemu razkrivajo podnebne informacije o svojih portfeljih, ki niso povezani z denarno politiko in jih upravljajo na lastno odgovornost. Poleg tega Eurosistem objavlja tudi razkritja, ki se nanašajo na obveznice javnega sektorja, podjetniške obveznice in krite obveznice, ki so v imetju za namene denarne politike v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP). Poročilo o imetjih v okviru programa APP in programa PEPP vsebuje tudi razdelek o deviznih rezervah ECB. Obseg in vsebina prihodnjih razkritij se bosta redno ocenjevala in izboljševala.

3. Zakaj ne razkrivate podnebnih informacij za celotno bilanco stanja?

Eurosistem razkriva podnebne informacije o tistih imetjih v bilanci stanja, za katera je na voljo dovolj podnebnih podatkov. Za nekatera imetja in portfelje, kot so na primer vrednostni papirji v okviru programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP), še ni na voljo dovolj podnebnih podatkov. Zato so ta imetja izključena iz poročanja. Eurosistem sodeluje s standardizacijskimi organi in ponudniki podnebnih podatkov, da bi sčasoma izboljšal razpoložljivost in kakovost podnebnih podatkov.

4. Na kakšni metodologiji temeljijo razkritja?

Okvir Eurosistema za razkritja so skupaj razvile članice Eurosistema in se osredotoča na portfelje, ki niso povezani z denarno politiko. Okvir upošteva priporočila TCFD (projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem), PCAF (partnerstva za ogljično računovodenje v finančnih institucijah) in NGFS (mreže centralnih bank in nadzornikov za ozelenitev finančnega sistema), ki pripravljajo splošno uveljavljene in sprejete standarde za poročanje o trajnostnosti. Okvir je bil prilagojen značilnostim Eurosistemovih portfeljev. V poročilih so dodatne podrobnosti o uporabljenih metodologijah.

5. Kako se metodologija poročanja o imetjih vrednostnih papirjev v okviru programa APP in programa PEPP primerja z metodologijo poročanja o portfeljih, ki niso povezani z denarno politiko?

Razkritja o imetjih vrednostnih papirjev javnega sektorja, podjetniških obveznic in kritih obveznic v okviru programa APP in programa PEPP večinoma sledijo enaki metodologiji, kot se v okviru Eurosistema za razkritja uporablja pri portfeljih, ki niso povezani z denarno politiko. Do metodoloških razlik lahko pride zaradi denarnopolitične narave portfeljev v okviru programa APP in programa PEPP ter zaradi nadaljnjega vključevanja problematike podnebnih sprememb v Eurosistemov okvir denarne politike. Razkritja o imetjih podjetniških obveznic v okviru programa APP in programa PEPP denimo temeljijo samo na podatkih o emisijah, ki jih zagotavljajo izdajatelji, medtem ko se lahko razkritja v zvezi s portfelji, ki niso povezani z denarno politiko, opirajo tudi na ocenjene podatke o emisijah, ki jih zagotavljajo ponudniki podnebnih podatkov, kadar podatki samih izdajateljev o emisijah niso na voljo.

6. Katere podatke uporabljate pri svojih izračunih?

Eurosistem uporablja podnebne podatke dveh specializiranih ponudnikov: ISS (Institutional Shareholder Services) in C4F (Carbon4 Finance). Oba ponudnika sta bila izbrana v postopku javnega naročanja na ravni Eurosistema pod vodstvom Deutsche Bundesbank, v katerem so se upoštevali kakovost podatkov, zajetje podatkov ter stroški in koristi. Članice Eurosistema se lahko odločijo, da bodo poleg podatkov ISS in C4F pri svojih razkritjih uporabljale tudi podnebne podatke drugih ponudnikov, ki so jim posamično na voljo. Finančni podatki se zbirajo iz različnih notranjih in zunanjih javnih in nejavnih virov podatkov v Eurosistemu. Zaradi običajne zamude, s katero se objavljajo podnebni in finančni podatki, lahko v referenčnem letu pride do neskladja med najnovejšimi podatki o imetjih ter preteklimi podnebnimi in finančnimi podatki. Za odpravo neskladja se lahko članice Eurosistema odločijo, da v prihodnjih poročilih TCFD retroaktivno ažurirajo merila, ki zadevajo pretekla imetja.

7. Zakaj so podatki o razogljičenju izdajateljev vključeni s precejšnjim časovnim zamikom?

Podatki o emisijah izdajateljev so na voljo z enoletnim zamikom pri nedržavnih izdajateljih in z zamikom do dveh let pri državnih izdajateljih. To pomeni, da podatki o emisijah, ki ustrezajo referenčnemu letu imetij, niso na voljo za večino novejših poročevalskih obdobij. Da bi Eurosistem lahko še vedno poročal o najnovejših imetjih v portfeljih, pri izračunu meril uporablja najnovejše razpoložljive podatke o emisijah vsakega izdajatelja. V vsakem letnem poročilu se pretekla merila retroaktivno ažurirajo, da bi se upoštevale spremembe v razpoložljivosti podnebnih podatkov. Te spremembe večinoma vplivajo – vendar niso omejene na – zadnja poročevalska obdobja.

8. Zakaj kot merila pri razkrivanju uporabljate tehtano povprečno ogljično intenzivnost, skupne emisije ogljika in ogljični odtis?

Tehtana povprečna ogljična intenzivnost, skupne emisije ogljika in ogljični odtis so tri ključna merila, ki se uporabljajo v okviru Eurosistema za razkritja. Projektna skupina TCFD jih priporoča vsem lastnikom vrednostnih papirjev. Normalizirana merila (kot sta tehtana povprečna ogljična intenzivnost in ogljični odtis) in absolutna merila (kot so skupne emisije ogljika) se medsebojno dopolnjujejo in skupaj zagotavljajo visoko stopnjo transparentnosti glede vpliva portfeljev na podnebje in izpostavljenosti podnebnim tveganjem. Temeljijo na standardizirani metodologiji in se široko uporabljajo pri poročanju o podnebnih spremembah v finančnem sektorju. Članice Eurosistema se lahko odločijo, da poročajo tudi o drugih merilih in s tem dodatno povečajo transparentnost.

9. Zakaj razkrivate cilje?

Cilji so sestavni del priporočil TCFD v kategoriji »merila in cilji« in so pomemben del podnebnih finančnih razkritij. S pomočjo ciljev je mogoče zmanjšati izpostavljenost portfelja podnebnim tveganjem ter upravljati podnebne priložnosti in vpliv imetij vrednostnih papirjev na podnebje. Vse članice Eurosistema si prizadevajo zagotoviti, da so portfelji v njihovem upravljanju, ki niso povezani z denarno politiko, in imetja podjetniških obveznic v okviru programa APP in programa PEPP na poti, ki podpira cilje Pariškega sporazuma in cilje EU glede podnebne nevtralnosti. Pri nekaterih portfeljih so dolgoročni cilji dopolnjeni z vmesnimi cilji, s čimer je začrtana jasna pot v smeri zmanjšanja emisij portfeljev. Ob tem je treba opozoriti, da vsaka članica Eurosistema ostaja izključno sama odgovorna za vse vidike v zvezi z upravljanjem portfeljev, ki niso povezani z denarno politiko. To med drugim vključuje pripravo podnebnih finančnih razkritij in opredelitev ciljev.

10. Zakaj ne razkrivate ciljev za vse portfelje?

Določitev verodostojnih ciljev glede zmanjšanja emisij portfeljev zahteva fleksibilno ukrepanje v primeru, da dejansko zmanjšanje emisij portfeljev odstopa od začrtane poti. Toda omejitve, povezane s portfelji in razredi finančnega premoženja, ne omogočajo vedno takšne fleksibilnosti. Portfeljske omejitve so lahko na primer povezane z vidiki denarne politike ali s pasivnim naložbenim stilom (vključno s portfelji v posesti do zapadlosti). Omejitve, povezane z določenim razredom finančnega premoženja, se lahko denimo uporabljajo pri naložbah v državne obveznice, ker so izdajatelji podpisali Pariški sporazum in ker manjka verodostojen okvir za zmanjšanje emisij.

11. Kdaj boste določili vmesne cilje za portfelje podjetniškega sektorja in zakaj jih ne boste razkrili? Ali boste svoj portfelj prilagodili tako, da bodo cilji doseženi?

Po zavezi iz leta 2023, da bo upošteval vmesne cilje, je Svet ECB leta 2024 sklenil, da bo za podjetniške portfelje v okviru programa APP in programa PEPP določil vmesne cilje glede zmanjšanja emisij. Vmesni cilji bodo kot vodilo upoštevali zahteve iz uredbe EU o referenčnih vrednostih in spremljajoče delegirane uredbe Komisije. Eurosistem bo brez poseganja v mandat, da ohranja cenovno stabilnost, skrbno oblikoval okvir, ki bo zajemal vse relevantne elemente, da se določijo verodostojni vmesni cilji za zmanjšanje emisij, ki podpirajo cilje Pariškega sporazuma in cilje EU glede podnebne nevtralnosti. V tej fazi se bodo vmesni cilji uporabljali interno za spremljanje, kako se emisije podjetniških portfeljev zmanjšujejo. Če bodo ugotovljena odstopanja od začrtane poti, bodo v okviru našega mandata od primera do primera ocenjeni popravni ukrepi.

ECB je napovedala, da bo vmesne cilje določila v uvodnem poročilu z naslovom »Climate-related financial disclosures of the Eurosystem’s corporate sector holdings for monetary policy purposes«, ki je bilo objavljeno marca 2023. Z odločitvijo o izpolnjevanju vmesnih ciljev Eurosistem kaže svojo zavezanost, da bo sčasoma postopno zmanjševal emisije, povezane s portfelji podjetniškega sektorja, s čimer bo zmanjšal tudi izpostavljenost portfeljev podnebnim tranzicijskim tveganjem in svoj okoljski odtis. Eurosistem lahko z vmesnimi cilji v okviru internega spremljanja pridobi dodatne izkušnje na tem področju, hkrati pa še naprej izpopolnjuje določanje ciljev ter tako sledi tekočim dogajanjem na področju relevantnih metodologij in pristopov, ki jih uporabljajo centralne banke.

12. Ali boste še naprej razvijali vmesne in kvantitativne cilje?

Projektna skupina TCFD priporoča, da se za portfelje, ki niso povezani z denarno politiko, določijo kvantificirani in merljivi cilji, kadar je to mogoče, vključno z vmesnimi. V tej fazi se lahko članice Eurosistema odločijo, da bodo uporabile kvalitativni dolgoročni cilj, pri čemer bodo upoštevale specifične cilje in omejitve v Eurosistemovih portfeljih, nadaljnji razvoj naložbenih okvirov centralnih bank z ničelnimi neto emisijami, nedavne in vse večje izkušnje z novo pridobljenimi viri podatkov in hitro razvijajočo se podnebno znanost. Članice Eurosistema bodo redno ocenjevale prakse razkrivanja ter po potrebi dodajale vmesne in kvantitativne cilje. Pri nekaterih portfeljih Eurosistema, ki niso povezani z denarno politiko, so bili že dodani tudi vmesni cilji, ki dopolnjujejo dolgoročne cilje. Če so vmesni cilji na voljo, so v zadevnem poročilu TCFD podrobno opisani v razdelku »merila in cilji«.

13. Kakšni so cilji Pariškega sporazuma in cilji EU glede podnebne nevtralnosti?

Pariški sporazum določa globalni okvir za omejitev globalnega segrevanja na raven precej pod 2°C in po možnosti na 1,5°C v primerjavi s predindustrijsko ravnijo. V skladu s svojo zavezanostjo ciljem Pariškega sporazuma namerava EU do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. V ta namen je EU sprejela evropska podnebna pravila, ki določajo pravno zavezujoč cilj, tj. neto ničelne emisije toplogrednih plinov do leta 2050 v EU kot celoti. Pravila določajo tudi vmesni cilj, tj. zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55% do leta 2030 v primerjavi z ravnijo iz leta 1990. Prizadevamo si zagotoviti, da bodo portfelji, ki niso povezani z denarno politiko, in imetja podjetniških obveznic dosegli cilje Pariškega sporazuma in cilje EU glede podnebne nevtralnosti, redno pa bomo spremljali tudi napredek pri doseganju naših podnebnih ciljev.

14. Kako merite napredek pri doseganju podnebnih ciljev?

Napredek pri doseganju naših podnebnih ciljev se meri s tem, kako se specifična merila spreminjajo skozi čas. Katero merilo upoštevamo v oceni, je odvisno od zadevnega portfelja, razreda finančnega premoženja in podnebnega cilja. Denimo napredek pri zmanjševanju emisij, povezanih z določenim portfeljem, bi se običajno ocenjeval na podlagi meril, kot sta tehtana povprečna ogljična intenzivnost ali ogljični odtis portfelja, medtem ko bi se napredek pri financiranju prehoda v neto ogljično ničelno gospodarstvo ocenjeval na podlagi deleža zelenih obveznic v portfelju.

15. Ali boste še naprej objavljali redna razkritja?

Eurosistem se zavezuje, da bo razkritja objavljal letno in bo redno revidiral vse elemente okvira za razkritja, da bi dodatno izboljšal kakovost razkritij in zagotovil, da ta razkritja služijo svojemu namenu. Med elementi, ki se bodo redno revidirali, so obseg poročanja o emisijah, portfelji, ki so vključeni v poročanje, poročanje o merilih in ciljih ter kakovost in razpoložljivost podatkov.

16. Zakaj Eurosistem izvaja podnebni stresni test v svoji bilanci stanja in ali rezultate objavlja?

Eurosistem je leta 2022 izvedel podnebni stresni test v nekaterih delih bilance stanja, da bi analiziral vpliv podnebnih sprememb na svoj profil tveganosti v skladu s priporočeno prakso in s tem, kar je podrobno opisano v podnebnem časovnem načrtu. Takšen stresni test zajema vrsto finančnih izpostavljenosti, med katerimi so zavarovana posojila, imetja podjetniških obveznic, krite obveznice in listinjeni vrednostni papirji.

Podnebni stresni test sledi priporočilom TCFD, da naj organizacije opišejo svojo odpornost proti različnim podnebnim scenarijem, da bi lahko ocenile njihove morebitne posledice. Poleg tega mreža za ozelenitev finančnega sistema v vodniku z naslovom »Guide on climate-related disclosure for central banks« spodbuja centralne banke, da razkrijejo neposredni in posredni vpliv podnebnih tveganj na podlagi kvantitativnih metodologij, kot so analiza scenarijev, stresno testiranje in povratno stresno testiranje.

Zaradi preostalih podatkovnih vrzeli in metodoloških omejitev je Eurosistem objavil glavne rezultate podnebnega stresnega testa v obliki agregiranega in kvalitativnega povzetka. Test bo ponovno izveden leta 2024, rezultati pa bodo predvidoma objavljeni leta 2025.