TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 11. april 2024

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Najnovejše informacije so na splošno potrdile našo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Zniževanje inflacije se je nadaljevalo, k čemur je največ prispevala nižja inflacija v skupinah hrane in blaga. Večina meril osnovne inflacije upada, rast plač se postopno umirja, v podjetjih pa dobički absorbirajo del višjih stroškov dela. Pogoji financiranja ostajajo restriktivni in pretekli dvigi obrestnih mer še naprej zavirajo povpraševanje, kar prispeva k zniževanju inflacije. Vseeno so domači cenovni pritiski močni in v skupini storitev vzdržujejo visoko inflacijo.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Menimo, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri veliko prispevajo k sedanjemu procesu zniževanja inflacije. S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo obrestne mere denarne politike ostale dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno. Če bomo s posodobljeno oceno inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike dobili dodatna zagotovila, da inflacija vzdržno upada proti ciljni vrednosti, bo primerno, da znižamo sedanjo raven restriktivnosti denarne politike. Vsekakor se bomo o ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike tudi v prihodnje odločali na podlagi podatkov na vsaki seji posebej in se vnaprej ne zavezujemo k določenemu gibanju obrestnih mer.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo je v prvem četrtletju ostalo šibko. Medtem ko trošenje za storitve ostaja odporno, se predelovalna podjetja spopadajo s šibkim povpraševanjem, zato je proizvodnja še vedno oslabljena, zlasti v energetsko intenzivnih sektorjih. Ankete napovedujejo postopno okrevanje tekom letošnjega leta, ki ga bodo vodile storitve. K okrevanju bo predvidoma prispevalo zviševanje realnih dohodkov, ki izhaja iz nižje inflacije, višjih plač in boljših pogojev menjave. Poleg tega bi se v prihodnjih četrtletjih morala okrepiti rast izvoza euroobmočja, ko bo svetovno gospodarstvo okrevalo in se bo trošenje še bolj premaknilo k storitvam in izdelkom menjalnega sektorja. Predvidoma se bo postopno zmanjševal tudi zaviralni vpliv denarne politike na povpraševanje.

Stopnja brezposelnosti je najnižja od uvedbe eura. Vendar pa se razmerje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela še naprej postopno sprošča in delodajalci objavljajo manj prostih delovnih mest.

Vlade bi morale nadaljevati z umikanjem ukrepov pomoči, sprejetih zaradi visokih cen energentov, da bi inflacija lahko še naprej vzdržno upadala. Če bodo vlade v celoti in brez odlašanja začele izvajati revidirani okvir ekonomskega upravljanja v EU, bodo lažje vzdržno zmanjšale proračunski primanjkljaj in javni dolg. Nacionalne javnofinančne in strukturne politike bi morale biti oblikovane tako, da povečujejo produktivnost in konkurenčnost gospodarstva, kar bi prispevalo k temu, da se bodo cenovni pritiski v srednjeročnem obdobju zmanjšali. Na evropski ravni bi učinkovito in hitro izvajanje programa »EU naslednje generacije« ter utrjevanje enotnega trga pospeševala inovacije ter spodbujala naložbe v zeleni in digitalni prehod. Odločnejša in konkretnejša prizadevanja za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov bi pomagala mobilizirati velike zasebne naložbe, ki so potrebne za ta prehod, kot je Svet ECB poudaril v svoji izjavi z dne 7. marca 2024.

Inflacija

Inflacija se je še naprej zniževala in po Eurostatovi prvi oceni marca dosegla 2,4%, potem ko je februarja znašala 2,6%. V skupini hrane se je marca znižala na 2,7%, s 3,9% v februarju, medtem ko je v skupini energentov marca znašala –1,8%, februarja pa –3,7%. Inflacija v skupini blaga, ki je februarja znašala 1,6%, je marca še nadalje upadla na 1,1%. Nasprotno pa je v skupini storitev marca ostala visoka na ravni 4,0%.

Večina meril osnovne inflacije se je februarja še nadalje znižala, kar potrjuje oceno, da cenovni pritiski postopno popuščajo. Čeprav domača inflacija ostaja visoka, so plače in dobički na enoto proizvoda zrasli manj izrazito, kot se je pričakovalo v zadnjem četrtletju 2023, vseeno pa so stroški dela na enoto proizvoda ostali visoki, kar deloma odraža šibko rast produktivnosti. Sodeč po bolj nedavnih kazalnikih se rast plač še nadalje umirja.

V prihodnjih mesecih bo inflacija po pričakovanjih nihala okrog sedanjih ravni in zatem naslednje leto upadla na ciljno raven, k čemur bodo prispevali počasnejša rast stroškov dela, nadaljnje učinkovanje restriktivne denarne politike in postopno izginjanje vpliva energetske krize in pandemije. Merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj ostajajo pretežno stabilna in se večinoma gibljejo okrog 2%.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so še vedno nagnjena navzdol. Rast bi lahko bila nižja, če bodo učinki denarne politike močnejši, kot se pričakuje. Negativno bi na rast v euroobmočju vplivalo tudi šibkejše svetovno gospodarstvo ali nadaljnja upočasnitev svetovne trgovinske menjave. Ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu sta glavna vira geopolitičnih tveganj. To bi lahko povzročilo upad zaupanja med podjetji in gospodinjstvi glede prihodnosti ter motnje v svetovni trgovinski menjavi. Nasprotno bi bila gospodarska rast lahko višja, če se bo inflacija znižala hitreje, kot je pričakovano, in se bo zaradi zviševanja realnih dohodkov potrošnja povečala bolj, kot je predvideno, ali če bo svetovno gospodarstvo raslo močneje, kot je pričakovano.

Tveganja, da bo inflacija višja, so povezana z okrepljenimi geopolitičnimi napetostmi, zlasti na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih bi se lahko kratkoročno zvišale cene energentov in stroški ladijskega prevoza ter bi prišlo do motenj v svetovni trgovinski menjavi. Inflacija bi lahko bila višja od pričakovane tudi v primeru, da se bodo plače zvišale bolj, kot je pričakovano, ali če se bodo profitne marže zniževale počasneje, kot je pričakovano. Nasprotno bi bila inflacija lahko nižja od pričakovane, če bo denarna politika bolj zavrla povpraševanje, kot je pričakovano, ali če se bo gospodarsko okolje v drugih delih sveta nepričakovano poslabšalo.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere so od naše zadnje seje v marcu ostale pretežno stabilne in splošni pogoji financiranja ostajajo restriktivni. Povprečna obrestna mera za posojila podjetjem je februarja rahlo upadla na 5,1%, potem ko je januarja znašala 5,2%. Hipotekarne obrestne mere so se z januarske ravni pri 3,9% februarja znižale na 3,8%.

Zaradi še vedno povišanih posojilnih obrestnih mer in s tem povezanega zmanjševanja naložbenih načrtov se je povpraševanje podjetij po posojilih v prvem četrtletju 2024 še nadalje zmanjšalo, kot je pokazala naša najnovejša anketa o bančnih posojilih. Kreditni standardi za posojila so ostali zaostreni, pri čemer so se za posojila podjetjem še rahlo zaostrili, za hipotekarna posojila pa so se zmerno ublažili.

Zaradi teh dejavnikov je kreditna dinamika ostala šibka. Bančno posojanje podjetjem se je februarja povečevalo malenkost hitreje, saj je medletna stopnja rasti v tem mesecu znašala 0,4%, v primerjavi z 0,2% v januarju. Rast posojil gospodinjstvom je februarja ostala nespremenjena in je medletno zmanjšala 0,3%. Široki denar, merjen z denarnim agregatom M3, je februarja zabeležil umirjeno 0,4-odstotno rast.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Menimo, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri veliko prispevajo k sedanjemu procesu zniževanja inflacije. S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo obrestne mere denarne politike ostale dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno. Če bomo s posodobljeno oceno inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike dobili dodatna zagotovila, da inflacija vzdržno upada proti ciljni vrednosti, bo primerno, da znižamo sedanjo raven restriktivnosti denarne politike. Vsekakor se bomo o ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike tudi v prihodnje odločali na podlagi podatkov na vsaki seji posebej in se vnaprej ne zavezujemo k določenemu gibanju obrestnih mer.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.