TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 14. april 2022

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Ruska agresija proti Ukrajini povzroča strašansko trpljenje. Posledice ima tudi za gospodarstvo, tako v Evropi kot tudi širše. Skupaj z negotovostjo, ki jo ustvarja, močno vpliva na zaupanje podjetij in potrošnikov. Zaradi motenj v trgovinski menjavi ponovno primanjkuje nekaterih vhodnih surovin in materialov. Hitro naraščanje cen energentov in surovin zmanjšuje povpraševanje in zavira proizvodnjo. Prihodnja gospodarska gibanja bodo odvisna predvsem od poteka vojne ter od učinkov sedanjih sankcij in od morebitnih nadaljnjih ukrepov. Po drugi strani pa gospodarsko aktivnost še vedno podpira ponovno odpiranje gospodarstva po krizni fazi pandemije. Inflacija je močno zrasla in bo v prihodnjih mesecih ostala visoka, k čemur največ prispeva strmo naraščanje energetskih stroškov. Inflacijski pritiski so se okrepili v številnih sektorjih.

Na današnji seji smo presodili, da novi podatki, ki so postali na voljo od zadnje seje, utrjujejo naše pričakovanje, da naj se neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) v tretjem četrtletju zaključijo. V prihodnjem obdobju bo naša denarna politika odvisna od novih podatkov in naše tekoče ocene obetov za prihodnost. V sedanjih razmerah velike negotovosti si bomo pri izvajanju denarne politike puščali odprte vse možnosti ter ohranjali postopnost in prožnost. Svet ECB bo storil vse, kar je potrebno, da izpolni mandat ECB, ki je vzdrževanje cenovne stabilnosti ter varovanje finančne stabilnosti.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo euroobmočja je v zadnjem četrtletju lanskega leta zraslo za 0,3%. Po ocenah je rast v letošnjem prvem četrtletju ostala šibka, kar je bila predvsem posledica omejitev zaradi pandemije.

Več dejavnikov kaže na počasnejšo rast tudi v prihodnjem obdobju. Vojna že vpliva na zaupanje podjetij in potrošnikov, med drugim tudi z negotovostjo, ki jo prinaša. Ker cene energentov in surovin strmo naraščajo, se življenjski stroški gospodinjstev povečujejo, podjetja pa imajo višje proizvodne stroške. Vojna je ustvarila nova ozka grla, k težavam v dobavnih verigah pa prispeva tudi novi sveženj ukrepov za zajezitev pandemije v Aziji. Nekateri sektorji vse težje pridobivajo inpute, kar ovira proizvodnjo. Vseeno obstajajo tudi dejavniki, ki podpirajo tekoče okrevanje, kot so kompenzacijski javnofinančni ukrepi in možnost gospodinjstev, da črpajo prihranke, ki so jih ustvarila med pandemijo. Poleg tega bosta ponovno odpiranje sektorjev, ki jih je pandemija najbolj prizadela, ter močan trg dela, ki več ljudem daje zaposlitev, še naprej podpirala dohodke in trošenje.

Podpora javnofinančne in denarne politike je še naprej ključnega pomena, še posebej v sedanji težki geopolitični situaciji. Poleg tega bo uspešno izvajanje naložbenih in reformnih načrtov v okviru programa EU naslednje generacije pospešilo energetsko in zeleno preobrazbo. To bi moralo okrepiti dolgoročno rast in odpornost euroobmočja.

Inflacija

Inflacija se je marca povzpela na 7,5%, potem ko je bila februarja na ravni 5,9%. Cene energentov so se po izbruhu vojne še zvišale in so zdaj za 45% višje kot pred enim letom. To ostaja glavni razlog za visoko inflacijo. Sodeč po tržnih kazalnikih bodo cene energentov v bližnji prihodnosti še naprej visoke, zatem pa naj bi se nekoliko umirile. Cene hrane so se prav tako strmo zvišale. To je posledica višjih stroškov prevoza in proizvodnje, zlasti višjih cen gnojil, kar je deloma povezano z vojno v Ukrajini.

Podražitve so postale bolj razširjene. Energetski stroški zvišujejo cene v številnih sektorjih. Pritiske na rast cen ustvarjajo tudi ozka grla v ponudbi in normalizacija povpraševanja zaradi ponovnega odpiranja gospodarstva. Merila osnovne inflacije so se v zadnjih mesecih zvišala na raven nad 2%. Glede na vlogo, ki jo imajo začasni dejavniki v zvezi s pandemijo in posredni učinki višjih cen energentov, ni gotovo, kako trajno bo zvišanje teh kazalnikov.

Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo, tako da je februarja brezposelnost upadla na zgodovinsko nizko raven 6,8%. Objave prostih delovnih mest v mnogih sektorjih še vedno kažejo na močno povpraševanje po delovni sili, kljub temu pa rast plač na splošno ostaja umirjena. Ko se bo gospodarstvo sčasoma približevalo polni zmogljivosti, se bo rast plač predvidoma nekoliko okrepila. Čeprav različna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj, izpeljana iz finančnih trgov in anket strokovnjakov, večinoma znašajo okrog 2%, bo treba pozorno spremljati zgodnje znake zviševanja teh meril nad ciljno raven.

Ocena tveganj

Navzdol usmerjena tveganja za gospodarsko rast so se zaradi vojne v Ukrajini močno povečala. Medtem ko so s pandemijo povezana tveganja upadla, pa bi vojna lahko še močneje prizadela gospodarsko klimo in dodatno zaostrila omejitve na strani ponudbe. Vztrajno visoki stroški energije bi skupaj z izgubo zaupanja lahko bolj, kot je pričakovano, zavirali povpraševanje ter zmanjševali potrošnjo in naložbe.

Navzgor usmerjena tveganja za inflacijo so se prav tako povečala, in sicer predvsem v kratkoročnem obdobju. Tveganja v obetih za srednjeročno gibanje inflacije obsegajo premik inflacijskih pričakovanj nad ciljno raven, zvišanje plač, ki bi bilo večje od pričakovanega, in trajno poslabšanje razmer na strani ponudbe. Po drugi strani pa bi se pritiski na cene zmanjšali, če bi povpraševanje v srednjeročnem obdobju upadlo.

Finančne in denarne razmere

Finančni trgi so od začetka vojne in uvedbe finančnih sankcij zelo volatilni. Tržne obrestne mere so se zvišale v odziv na spreminjanje obetov za denarno politiko, makroekonomsko okolje in dinamiko inflacije. Stroški financiranja za banke še naprej naraščajo. Kljub temu doslej še ni prišlo do resnejših napetosti na denarnih trgih ali do pomanjkanja likvidnosti v bančnem sistemu euroobmočja.

Bančne obrestne mere za posojila podjetjem in gospodinjstvom sicer ostajajo nizke, vendar so začele odražati zviševanje tržnih obrestnih mer. Kreditiranje gospodinjstev, zlasti za nakup stanovanj, se nadaljuje. Posojilni tokovi podjetjem so se stabilizirali.

Naša najnovejša anketa o bančnih posojilih kaže, da so se kreditni standardi za posojila podjetjem in za stanovanjska posojila v letošnjem prvem četrtletju na splošno zaostrili, saj posojilodajalci postajajo bolj zaskrbljeni glede tveganj, s katerimi se v negotovem okolju soočajo njihovi komitenti. Po pričakovanjih se bodo kreditni standardi v prihodnjih mesecih še zaostrili, saj banke vračunavajo negativne gospodarske posledice ruske agresije proti Ukrajini in višje stroške za energijo.

Zaključek

Če povzamemo, vojna v Ukrajini močno vpliva na gospodarstvo euroobmočja in je izrazito povečala negotovost. Vpliv vojne na gospodarstvo bo odvisen od poteka konflikta, od učinka sedanjih sankcij in od morebitnih nadaljnjih ukrepov. Inflacija je močno zrasla in bo v prihodnjih mesecih ostala visoka, k čemur največ prispeva strmo naraščanje energetskih stroškov. Zelo smo pozorni na sedanje negotovosti in skrbno spremljamo nove podatke v zvezi z njihovimi posledicami za srednjeročne inflacijske obete. Naše politike bomo še naprej kalibrirali glede na podatke in skladno s spreminjanjem naše ocene gospodarskih obetov. V okviru svojega mandata smo pripravljeni prilagoditi vse instrumente denarne politike ter pri tem dopuščati ustrezno prožnost, če bo to upravičeno, da zagotovimo stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.