8. julij 2022
ECB sprejema ukrepe, da bi v svojem portfelju zmanjšala ogljični odtis in spodbujala banke k boljšemu upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj. V okviru našega mandata problematiko podnebnih sprememb vključujemo v denarno politiko in bančni nadzor.
Za centralne banke so podnebne spremembe pomembne. Niso le eksistencialna grožnja za civilizacijo, ampak predstavljajo tudi velika tveganja za gospodarstvo. Poplave, nevihte in požari v naravi so postali pogostejši. Ekstremni vremenski pojavi poškodujejo infrastrukturo, uničujejo pridelke in posledično se zvišujejo cene hrane.
Da bi v prihodnosti zagotovila normalne življenjske pogoje, je Evropska unija odločena, da bo podnebno nevtralnost dosegla do leta 2050. Za to bodo potrebne ogromne investicije in inovacije, prav tako pa bo v prehodnem obdobju to vplivalo na inflacijo. Obenem se zaradi teh prizadevanj deli osnovnega kapitala ne bodo več uporabljali in bodo nastala finančna tveganja.
ECB torej ne sme ignorirati podnebnih sprememb. Neposredno namreč vplivajo na stabilnost cen in so zato v samem jedru primarnega mandata ECB. Hkrati ustvarjajo finančna tveganja, ki so pomembna tako za upravljanje tveganj v poslovanju ECB kot tudi za bančni nadzor. In ker so podnebne spremembe ena od prednostnih nalog evropskih zakonodajalcev, bo ECB podnebne spremembe upoštevala v okviru svojega cilja, da podpira splošne ekonomske politike EU, ne da bi to posegalo v stabilnost cen.
Tako lahko ECB v okviru svojega mandata spodbuja ozelenitev finančnega sistema. Podpira lahko razvoj zelenih kapitalskih trgov, ki so potrebni za financiranje prehoda v nizkoogljično gospodarstvo. Lahko tudi poskrbi, da bodo banke ustrezno upoštevale podnebna tveganja pri svojih odločitvah o dajanju posojil.
Graf 1
Svetovne in evropske temperature
(razlika v stopinjah Celzija v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi)
Vir: Medletne svetovne (kopenske in morske) temperaturne anomalije – HadCRUT (v stopinjah Celzija), pridobljene iz podatkovnega niza meritev Met Office Hadley Centre.
Opombe: Temperaturne anomalije so prikazane v primerjavi s predindustrijsko dobo med leti 1850 in 1899. Zadnji podatki se nanašajo na leto 2020.
Od tržne do ogljične nevtralnosti
Ta teden je ECB predstavila prvi mejnik pri vključevanju problematike podnebnih sprememb v denarno politiko. Eden od pomembnih ukrepov je povezan z našimi nakupi vrednostnih papirjev zasebnega sektorja. Sestavo portfelja podjetniških obveznic v ECB je doslej usmerjalo načelo tržne nevtralnosti in zato odraža obstoječi nabor obveznic. Vendar pa takšne obveznice izdajajo predvsem podjetja iz ogljično intenzivnih sektorjev. To je privedlo do ogljične pristranskosti v našem portfelju in do kopičenja podnebnih tveganj v naši bilanci stanja. Da bi ta tveganja zmanjšali, bomo začeli ponovno investiranje glavnic zapadlih podjetniških obveznic – približno 30 milijard EUR vsako leto – nagibati k vrednostnim papirjem, ki so jih izdala podjetja z boljšimi podnebnimi rezultati. S tem bodo naša imetja podjetniških obveznic postopoma vse bolj usklajena s Pariškim sporazumom in cilji EU glede podnebne nevtralnosti.
Poleg tega bomo omejili delež vrednostnih papirjev visokoogljičnih podjetij, ki jih banka lahko zastavi kot zavarovanje pri izposojanju od ECB. V prihodnje bomo zavarovanje omejili na tista podjetja in dolžnike, ki izpolnjujejo standarde EU za poročanje o trajnostnosti.
Učinka teh ukrepov sta dva: prvič, z njimi se zmanjšajo naša podnebna finančna tveganja in drugič, izdajatelje obveznic motivirajo, da izboljšajo svoja razkritja in zmanjšajo izpuste ogljika. To bo sčasoma prispevalo k temu, da se bo kapital usmerjal v podporo zelenemu prehodu.
Testiranje odpornosti bank na podnebni stres
Podnebne spremembe imajo pomembno vlogo tudi pri naših nadzornih dejavnostih. V zadnjih nekaj letih smo začeli veliko natančneje preučevati, kako podnebne spremembe vplivajo na banke pod našim nadzorom. Odkar smo v letu 2020 pojasnili naša nadzorniška pričakovanja, banke spodbujamo, da izboljšajo upravljanje in razkrivanje podnebnih in okoljskih tveganj.
Banke polovico svojih prihodkov ustvarijo s podjetji z velikimi izpusti toplogrednih plinov. Danes je to lahko dobičkonosno, vendar jutri ne bo.
V okviru teh prizadevanj smo pravkar zaključili sploh prvi podnebni stresni test »od spodaj navzgor«. Ugotovili smo, da tri od petih bank še vedno niso vzpostavile okvira za podnebne stresne teste. Samo vsaka peta banka upošteva podnebna tveganja pri odobravanju posojil. Poleg tega se večina bank pri kvantifikaciji izpustov svojih komitentov v veliki meri opira na približke podatkov, pri čemer na agregatni ravni banke polovico prihodkov ustvarijo s podjetji z velikimi izpusti toplogrednih plinov. Danes je to lahko dobičkonosno, vendar jutri ne bo. Zato bomo še naprej opominjali banke, da morajo odločno ukrepati, da odpravijo pomanjkljivosti in se pripravijo na pravočasen prehod v ogljično nevtralno gospodarstvo, ter da morajo pri tem tesno sodelovati s svojimi komitenti.
K bolj zelenemu finančnemu sistemu
Vsi, ki sodelujejo na finančnih trgih, se bodo morali pripraviti na zeleni prehod in se spoprijeti s tveganji, ki jih bo prinesel. Podnebni stresni test je spet pokazal, da morajo banke pogumno in hitro ukrepati, da bodo bolje upravljale tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb. Z ukrepi na strani denarne politike ne bomo samo zmanjšali svoje izpostavljenosti tem tveganjem, ampak bomo tudi spodbudili podjetja in banke, da bodo bolj transparentni glede svojih izpustov ogljika – in jih bodo sčasoma zmanjšali.
Zaradi teh prizadevanj bo naš finančni sistem bolj odporen proti podnebnim in okoljskim krizam ter bolje pripravljen na zeleni prehod. Čaka nas še veliko dela. Smo šele na začetku dolge poti. Čeprav ukrepi ECB ne morejo nadomestiti ambicioznega in odločnega ukrepanja vlad in parlamentov, imamo v okviru našega mandata dolžnost, da prispevamo svoj del. In ga tudi bomo.
Ta blog je bil kot mnenjski članek objavljen v različnih časopisih in na spletnih mestih po Evropi.