Kaj je AnaCredit?

11. november 2015 (posodobljeno 20. novembra 2020)

AnaCredit je zbirka podatkov s podrobnimi informacijami o posameznih bančnih posojilih v euroobmočju. Ime pomeni »analytical credit datasets« oziroma analitični podatki o kreditih. Projekt je ECB zagnala leta 2011 skupaj s centralnimi bankami v euroobmočju in z nekaterimi iz držav zunaj euroobmočja. AnaCredit povezuje podatke in nacionalne kreditne registre v poenoteno zbirko podatkov. Ta podpira več centralnobančnih funkcij, kot sta odločanje o denarni politiki in makrobonitetni nadzor.

Projekt AnaCredit

Zakaj potrebujemo AnaCredit?

Dobre odločitve o politikah temeljijo na dobrih podatkih. S finančno krizo je postalo očitno, da potrebujemo boljše in podrobnejše statistične podatke. Za to obstajata naslednja dva razloga:

1. Kot je pokazala kriza, se različni gospodarski sektorji, pa tudi posamezna podjetja in gospodinjstva v različnih državah euroobmočja zelo različno odzivajo na gospodarske šoke. ECB mora ta gibanja poznati, razumeti in spremljati, da bi lahko uspešno izvajala svoje politike.
2. ECB in nacionalne centralne banke ter drugi organi v euroobmočju so dobili nove naloge na področju makrobonitetnega nadzora. Za nove naloge so potrebni novi instrumenti in nova znanja. AnaCredit je zasnovana tako, da bo sprva zagotavljala potrebne dodatne informacije za naloge s področij denarne politike in finančne stabilnosti. Kasneje bo mogoče vključiti tudi dodatne funkcije v zvezi z bančnim nadzorom.

AnaCredit temelji na poenotenih konceptih in definicijah ter v celoti pokriva (vsaj) vse države euroobmočja, kar olajšuje primerjave. S tem bistveno izboljšuje statistično podlago za Eurosistem.

Kako lahko AnaCredit koristi meni osebno?

Za sprejemanje dobrih odločitev je nujen dober pregled nad razmerami. Zato centralne banke potrebujejo dobro statistiko. S celovito analizo statističnih podatkov, ki jih zagotavlja AnaCredit, bo ECB pridobila jasnejše in podrobnejše informacije, ki ji bodo v pomoč pri sprejemanju odločitev o denarni politiki ter pri njeni skrbi za trdnost in preglednost finančnega sistema. To bo koristilo vsem – ne le oblikovalcem politik in nadzornikom, temveč tudi bankam in posredno vsem državljanom.

V čem je AnaCredit drugačna?

AnaCredit zagotavlja zelo podrobne podatke za vse države euroobmočja, poleg tega pa so ti podatki popolnoma primerljivi med seboj, saj temeljijo na poenotenih konceptih in definicijah. Zato omogoča analize in primerjave, ki prej z agregiranimi podatki niso bile mogoče. Te analize predstavljajo pomemben element v temeljnih centralnobančnih funkcijah, kot so priprava in izvajanje denarne politike ter makrobonitetni nadzor.

AnaCredit denimo vsebuje podrobne podatke o razpoložljivosti posojil za vsa podjetja, tudi mala in srednje velika, za katera so bile v preteklosti na voljo samo parcialne informacije iz nekaterih anket. S tem so postale očitne razlike tako v pogojih ponudbe kot tudi v pogojih povpraševanja za različne gospodarske sektorje in kategorije podjetij (npr. mala podjetja nasproti velikim, predelovalne dejavnosti nasproti storitvam), kar je bilo v agregatnih podatkih prej skrito. Zanesljive informacije o dostopu malih in srednje velikih podjetij do bančnih posojil so zelo pomembne pri odločanju o denarni politiki, saj ta skupina podjetij predstavlja hrbtenico evropskega gospodarstva in zaposluje največ ljudi, njihovi pogoji financiranja pa so odvisni skoraj izključno od bank. Podrobni podatki, zbrani v AnaCredit, se uporabljajo tudi pri ocenjevanju gibanja zadolženosti teh podjetij ter vzdržnosti njihovega dolga, kar je zelo pomembno za pravilno oceno tveganj, povezanih z nekaterimi vrstami bančnih izpostavljenosti.

Tudi pri ocenjevanju tistih tveganj za finančno stabilnost, ki se šele pojavljajo, potrebujejo strokovnjaki podrobne informacije. Na primer, če bančni sistem v posamezni državi članici ni dobro razpršen in je preveč izpostavljen samo nekaterim regijam ali panogam, AnaCredit to pokaže in omogoči natančnejšo analizo kreditnih tveganj (po panogah ali regijah), tako da je mogoče ugotoviti, ali se ta tveganja združujejo v sistemsko tveganje v finančnem sektorju.

S poenotenim poročanjem v zbirki AnaCredit je mogoče ovrednotiti tudi skupno posojilno izpostavljenost posameznega podjetja do vseh bank v euroobmočju, vključno s čezmejnimi izpostavljenostmi. To v preteklosti ni bilo mogoče, ker so bili podatki bodisi nepopolni ali pa niso bili v celoti primerljivi. Bančni nadzorniki lahko odkrijejo, ali posamezno podjetje že zamuja pri odplačevanju posojil eni ali več bankam, ocenijo njegovo kreditno sposobnost in ugotovijo, kolikšno je možno tveganje za banke, ki so izpostavljene do tega podjetja.

Zakaj ECB želi toliko podatkov?

AnaCredit zahteva in zbira samo podatke, ki so nujno potrebni. Zdaj so to zgolj podatki o posojilih podjetjem (in drugim pravnim osebam), in to samo o posojilih, ki so večja od 25.000 EUR. Ta razmeroma nizek prag je posebej pomemben za to, da se pridobijo podatki, ki v preteklosti niso bili na voljo, a so potrebni za analizo financiranja malih in srednje velikih podjetij v celotnem euroobmočju.

Bo moj sosed videl, koliko dolgujem banki?

Na splošno za ECB ni potrebno, in tudi ne želi, da bi poznala identiteto posojilojemalcev iz zasebnih gospodinjstev. Če bo Svet ECB kdaj v prihodnosti sklenil razširiti zbirko AnaCredit na posojila zasebnim gospodinjstvom, npr. na stanovanjska posojila, bodo ti podatki anonimizirani. Za dodatno zaščito in za neoporečnost pravnega akta, ki bo urejal to področje, se je ECB posvetovala tudi z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in v celoti upoštevala njegova priporočila.

Kaj če pride do vdora v sistem?

Centralne banke imajo bogate izkušnje z varovanjem zaupnosti podatkov. To je sestavni del njihovega vsakodnevnega dela. Eurosistem že zdaj upravlja veliko zelo občutljivih informacij in ima zanje vzpostavljene ustrezne sisteme. Kreditni registri zdaj delujejo v več evropskih državah in v nekaterih primerih vsebujejo mnogo več občutljivih informacij, kot je predvidenih tukaj. Za zaščito osebnih podatkov so bili v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 sprejeti vsi potrebni varovalni ukrepi in ti ukrepi se bodo izvajali tudi v prihodnje.

Koliko AnaCredit stane banke? Ali ne boste preobremenili manjših bank?

Glede na zahtevano raven podrobnosti se ECB zaveda bremena, ki ga nalaga poročevalskim enotam, še posebej v tistih državah, v katerih je poročanje podrobnih podatkov nov koncept. Da bi čim bolj zmanjšala poročevalsko breme, je zato leta 2014 opravila celovito analizo »koristi in stroškov«. Zahvaljujoč temu postopku vsebuje uredba o AnaCredit samo tiste zahteve, za katere je bilo potrjeno, da so za denarno politiko dovolj pomembne in operativno dovolj koristne, da je bilo mogoče upravičiti njihovo vključitev ter s tem povezane redne stroške. Analiza »koristi in stroškov« je že dolgo uveljavljen standard za vse nove statistične zahteve ECB. Gledano v celoti se vsekakor splača zbirati te podatke, saj tako centralne banke kot tudi same poslovne banke potrebujejo podrobne in pravočasne informacije o kreditnih izpostavljenostih, čeprav seveda vsaka za svoje potrebe.

Poleg tega smo skušali poročevalsko breme čim bolj omejiti, še zlasti za manjše institucije. Za sorazmernost poročevalskega bremena lahko centralne banke manjšim institucijam poleg tega odobrijo izjeme pri poročanju. To pomeni, da bo v nekaterih državah več sto bank lahko popolnoma izvzetih iz obveznosti poročanja.

Ali ni obrazec z več kot 100 vprašanji za vsako posojilo nekoliko pretiran?

Treba je videti širšo sliko. Če pogledamo, kakšni podatki se zahtevajo za posamezna posojila, vidimo, da gre za približno 94 podatkovnih »atributov« in 7 enoličnih identifikatorjev, ki se pojavijo na več mestih v različnih zahtevanih predlogah. Čeprav drži, da se zahteva tudi nekaj občutljivih informacij o podjetjih (npr. ime, naslov, pravna oblika), so te informacije potrebne za izračun celotnega dolga posameznega podjetja, ki je lahko razpršen po celi Evropi in mnogih bankah. Informacije morajo zato biti granularne, natančne in podrobne.

Kako zagotavljate, da AnaCredit za banke ni predraga?

ECB vse od začetka projekta spremlja, koliko AnaCredit stane, da stroški ne bi bili previsoki. Kot je zahtevano za vsako novo zbiranje statističnih podatkov, je ECB tekom leta 2014 izvedla analizo »koristi in stroškov«, v kateri je pričakovane koristi novih informacij za uporabnike primerjala s stroški zbiranja, vključno s stroški za poročevalske enote, tj. banke. Predstavniki bančnega sektorja so neposredno sodelovali v tej analizi, večinoma preko nacionalnih centralnih bank. Ta dobro utečen postopek zagotavlja, da so stroški poročevalskih zahtev čim nižji. ECB je 4. decembra 2015 odprla neformalno javno posvetovanje o osnutku uredbe ECB o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (AnCredit), v katerem so predstavniki splošne javnosti lahko komentirali poročevalske zahteve. Po posvetovanju je ECB vse prejete pripombe preučila in ustrezno upoštevala. Če bo Svet ECB kdaj v prihodnosti razpravljal o razširitvi nabora podatkov za AnaCredit, bo tudi pretehtal, kako v postopek pritegniti vse upravičene deležnike, in po potrebi opravil javno posvetovanje o zahtevah za podatke, ki se zbirajo izrecno za potrebe bančnega nadzora.

Ta pojasnjevalni članek je bil posodobljen 20. novembra 2020, da bi se upoštevala  v preteklosti opravljena sprememba regulativnega okvira za varstvo osebnih podatkov v EU.