Kako razogljičujemo imetja podjetniških obveznic?
19. september 2022 (spremenjeno 1. oktobra 2022)
Podnebna kriza je eden največjih izzivov našega časa. Predstavlja resna tveganja za gospodarstvo ter vpliva na cenovno stabilnost – naš osrednji mandat, ki ga imamo kot centralna banka. Zato smo odločeni, da v okviru svojega mandata sodelujemo v boju proti podnebnim spremembam.
Podnebne spremembe vplivajo na naše delo na več načinov, na primer prek podnebnih tveganj, ki jih prinaša premoženje, ki ga imamo v posesti. To je eno od področij, na katerih ukrepamo: razogljičujemo imetja podjetniških obveznic z namenom, da bi bila ta imetja usklajena s ciljem iz Pariškega sporazuma, da segrevanje ozračja omejimo na 1,5°C. V ta namen preučujemo, kako si podjetja, ki izdajajo obveznice – »izdajatelji« – prizadevajo zmanjšati svoj vpliv na podnebje. Od oktobra 2022 kupujemo več od izdajateljev, ki so v tem pogledu boljši, manj pa od tistih, ki so slabši.
Katere podjetniške obveznice smo kupovali v preteklosti?
Podjetniške obveznice kupujemo v okviru denarne politike na podlagi referenčne vrednosti. Ta določa, koliko nakupov dodelimo določenemu sektorju ali podjetju. Prej je referenčna vrednost odražala to, kar je bilo na voljo na trgu. To pomeni, da smo na splošno kupovali več od tistih podjetij, ki so izdala več obveznic.
Kako nas imetja podjetniških obveznic izpostavljajo podnebnim tveganjem?
Na splošno, ko kupimo obveznico, smo pripravljeni sprejeti tveganje, da bo ta obveznica sčasoma izgubila vrednost. Eden od razlogov za to so lahko podnebne spremembe: ekstremni vremenski pojavi, kot so požari ali poplave, lahko prizadenejo prostore podjetij ali njihovih strank ter uničijo skladišča, proizvodne obrate ali podatkovne centre. To se imenuje »fizično tveganje«.
Podjetja lahko prizadenejo tudi tveganja, ki se imenujejo »tranzicijska tveganja« – to so tveganja, ki izhajajo iz prehoda v bolj zeleno gospodarstvo. Potrošniki bi morda želeli začeti kupovati alternativne proizvode, medtem ko bi lahko blago in storitve postali dražji, ker so vlade naložile ogljične davke. Zakonodajalci bi lahko na neki točki tudi prepovedali nekatere ogljično intenzivne proizvode. Nekatera podjetja lahko izkoristijo prednosti tehničnih inovacij, medtem ko bo drugim težko slediti napredku.
Vse te spremembe bi lahko močno prizadele ogljično intenzivna podjetja – kot so proizvajalci energije ali prevozna podjetja, ki so odvisna od fosilnih goriv – če se ne bodo pravočasno prilagodila tem spremembam. Če se zaradi takšnih dogodkov znajdejo v finančnih težavah, to vpliva na vrednost njihovih obveznic.
Zakaj so fizična in tranzicijska tveganja pomembna za ECB in nacionalne centralne banke držav v euroobmočju? Eurosistem ima v posesti obveznice številnih različnih podjetij in sektorjev, zato smo izpostavljeni zgoraj navedenim tveganjem. Z razogljičenjem portfelja želimo zmanjšati svojo izpostavljenost tem tveganjem.
Naši ukrepi podpirajo tudi prehod v zeleno gospodarstvo v skladu s cilji EU glede podnebne nevtralnosti.
Kako ozelenjujemo nakupe?
Od oktobra 2022 nakupe usmerjamo k podjetjem z boljšo podnebno uspešnostjo. To pomeni, da v portfelju povečujemo utež podjetij, ki so boljša v primerjavi s tistimi, ki so podnebno manj uspešna. Zaradi tega portfelj postopoma postaja manj ogljično intenziven.
Še naprej kupujemo obveznice podjetij iz različnih sektorjev. Skupni obseg nakupov še naprej temelji izključno na našem cilju, da ohranjamo cenovno stabilnost. Toda podjetja vse težje pridejo do financiranja, če ne izboljšujejo svoje podnebne uspešnosti.
Poglavitni cilj je, da naš portfelj obveznic uskladimo s cilji Pariškega sporazuma.
Več podrobnosti je v sporočilu za javnost in pogostih vprašanjih.
Kako to prispeva k boju proti podnebnim spremembam?
Z usmerjanjem nakupov se zmanjša naša izpostavljenost podnebnim tveganjem prek imetij obveznic. Hkrati to spodbuja podjetja v vseh sektorjih, da postanejo bolj transparentna glede svojih podnebnih tveganj in ogljičnega odtisa ter da zmanjšajo svoje emisije toplogrednih plinov. To je eden od načinov, kako prispevamo k zelenemu prehodu in k ciljem EU glede ogljične nevtralnosti.
Jasno pa je tudi, da tega ne bomo zmogli sami. Podjetja morajo izpolniti svoje zaveze, da zmanjšajo emisije. Vsekakor pa so za boj proti podnebnim spremembam odgovorne predvsem vlade in parlamenti. Na voljo imajo najboljša orodja, da se spopadejo s tem vitalnim izzivom. Kot centralna banka za euroobmočje bomo v okviru svojega mandata prispevali svoj delež.