20.6.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 204/3

(a)

spoštovati skupne vrednote ECB ter v svojem poklicnem in zasebnem življenju ravnati na način, primeren značaju ECB kot evropske institucije;

(b)

opravljati svoje dolžnosti vestno, pošteno in ne glede na lastne ali nacionalne interese;

(c)

se izogibati situacijam, ki vodijo v nasprotje interesov ali bi lahko dajale tak vtis, vključno s tistimi, ki izhajajo iz prihodnjih poklicnih dejavnosti;

(d)

se držati najvišjih standardov poklicne etike ter biti pri svojem delovanju lojalni Uniji in ECB;

(e)

spoštovati pravila ECB o zasebnih finančnih poslih;

(f)

se držati pravil ECB o dostojanstvu na delovnem mestu.

(a)

posebno mesečno nadomestilo v znesku

(b)

gospodinjski in otroški dodatek;

(c)

zavarovanje v sistemu zdravstvenega zavarovanja in sistemu nezgodnega zavarovanja ECB.

(a)

spoštovati skupne vrednote ECB ter v svojem poklicnem in zasebnem življenju ravnati na način, primeren značaju ECB kot evropske institucije;

(b)

opravljati svoje dolžnosti vestno, pošteno in ne glede na lastne ali nacionalne interese;

(c)

se izogibati situacijam, ki vodijo v nasprotje interesov ali bi lahko dajale tak vtis, vključno s tistimi, ki izhajajo iz prihodnjih poklicnih dejavnosti;

(d)

se držati najvišjih standardov poklicne etike ter biti pri svojem delovanju lojalni Uniji in ECB;

(e)

spoštovati pravila ECB o zasebnih finančnih poslih;

(f)

se držati pravil ECB o dostojanstvu na delovnem mestu.

(a)

posebno mesečno nadomestilo v znesku

(b)

zavarovanje v sistemu zdravstvenega zavarovanja in sistemu nezgodnega zavarovanja ECB.

0.1.1

Privilegiji in imunitete, ki jih zaposleni uživajo po Protokolu o privilegijih in imunitetah Evropske unije, se priznajo samo v interesu ECB. Zaradi teh privilegijev in imunitet zaposleni nikakor niso oproščeni izpolnjevanja zasebnih obveznosti ali spoštovanja veljavnih zakonov in policijskih predpisov. Kadar koli so privilegiji in imunitete predmet spora, morajo prizadeti zaposleni o tem nemudoma obvestiti Izvršilni odbor.

0.1.2

Načeloma se zaposleni, ki so začasno dodeljeni ECB iz druge organizacije ali institucije ali jim je bila tam odobrena odsotnost z dela za namen dela v ECB na podlagi pogodbe o zaposlitvi z ECB, vključijo med zaposlene v ECB, imajo enake obveznosti in pravice kot drugi zaposleni ter morajo opravljati svoje poklicne dolžnosti izključno v korist ECB.

0.2.1.1

Zaposleni se morajo pri opravljanju poklicnih dolžnosti izogibati nasprotju interesov.

0.2.1.2

„Nasprotje interesov“ pomeni situacijo, ko imajo zaposleni osebne interese, ki lahko vplivajo, ali za katere se zdi, da vplivajo, na nepristransko in objektivno opravljanje njihovih poklicnih dolžnosti. „Osebni interesi“ pomenijo kakršno koli dejansko ali potencialno finančno ali nefinančno ugodnost za zaposlene, njihove družinske člane, druge sorodnike ali njihov krog prijateljev in bližnjih znancev.

0.2.1.3

Zaposleni, ki zaznajo nasprotje interesov pri opravljanju svojih poklicnih dolžnosti, morajo o tem nemudoma obvestiti svojega neposrednega vodjo. Neposredni vodja lahko uvede vse ustrezne ukrepe za izognitev takemu nasprotju interesov, potem ko se posvetuje s Službo za skladnost s predpisi in upravljanje. Če nasprotja ni mogoče odpraviti ali obvladovati z drugimi ustreznimi ukrepi, lahko neposredni vodja zaposlenemu odvzame odgovornost v posamezni zadevi. Če je nasprotje interesov povezano s postopkom naročanja, mora neposredni vodja obvestiti Centralno službo za naročila oziroma odbor za naročila, ki nato odloči, katere ukrepe je treba sprejeti.

0.2.1.4

ECB pred imenovanjem kandidata v skladu s pravili o izbiri in imenovanju kandidatov presodi, ali je možno nasprotje interesov zaradi preteklih poklicnih dejavnosti kandidata ali njegovega tesnega osebnega razmerja z zaposlenimi, člani Izvršilnega odbora ali člani drugih notranjih organov ECB. Če izbirna komisija ali vodja, ki je pristojen za predlaganje imenovanja, ugotovi nasprotje interesov, se posvetuje s Službo za skladnost s predpisi in upravljanje.

0.2.2.1

Zaposleni ne smejo zase ali za drugo osebo niti zahtevati niti sprejemati nikakršne koristi, ki bi bila kakor koli povezana z njihovo zaposlitvijo v ECB.

0.2.2.2

„Korist“ je vsako darilo, gostoljubje ali druga finančna ali nefinančna ugodnost, ki objektivno izboljšuje finančni, pravni ali osebni položaj prejemnika ali katere koli druge osebe in do katere prejemnik po zakonu ni upravičen. Manjše gostoljubje, ki je ponujeno med sestanki, povezanimi z delom, se ne šteje za korist. Šteje se, da je „korist“ povezana s prejemnikovo zaposlitvijo v ECB, če mu je ponujena na podlagi njegovega položaja v ECB in ne na osebni podlagi.

0.2.2.3

Kot izjema od člena 0.2.2.1 se lahko pod pogojem, da ni pogosto in ni iz istega vira, sprejme naslednje:

0.2.2.4

Zaposleni morajo brez odlašanja prijaviti Službi za skladnost s predpisi in upravljanje

Zaposleni morajo predati ECB vsa darila, ki jih sprejmejo v skladu s členom 0.2.2.3(c). Taka darila postanejo last ECB.

0.2.2.5

Sprejetje koristi v nobenem primeru ne sme škodovati objektivnosti in svobodnemu ravnanju zaposlenih ali vplivati nanju.

0.2.6.1

Zaposleni morajo pridobiti pisno dovoljenje, preden začnejo opravljati zunanjo dejavnost, ki je poklicne narave ali drugače presega tisto, kar se lahko razumno šteje za prostočasno dejavnost.

Generalni direktor generalnega direktorata Kadrovska služba, proračun in organizacija ali njegov namestnik po posvetovanju s Službo za skladnost s predpisi in upravljanje in zadevnim(-i) neposrednim(-i) vodjo(-i) izda tako dovoljenje, če zunanja dejavnost nikakor ne škoduje opravljanju poklicnih dolžnosti, ki jih ima zaposleni do ECB, in ni verjeten vir nasprotja interesov.

Tako dovoljenje se izda vsakokrat največ za pet let.

0.2.6.2

Kot izjema od člena 0.2.6.1 dovoljenje ni potrebno za zunanje dejavnosti, ki:

0.2.6.3

Brez poseganja v zgornja člena 0.2.6.1 in 0.2.6.2 lahko zaposleni opravljajo politične in sindikalne dejavnosti, vendar pri tem ne smejo izkoriščati svojega položaja v ECB in morajo izrecno izjaviti, da njihova osebna stališča ne odražajo nujno stališč ECB.

0.2.6.4

Zaposleni, ki nameravajo kandidirati ali so izvoljeni ali imenovani za javno funkcijo, morajo o tem obvestiti generalnega direktorja generalnega direktorata Kadrovska služba, proračun in organizacija ali njegovega namestnika, ki po posvetovanju s Službo za skladnost s predpisi in upravljanje ter ob upoštevanju interesa službe, pomembnosti funkcije, dolžnosti, ki jih funkcija vključuje, plačila in nadomestila stroškov pri opravljanju funkcije odloči, ali bi bilo treba zadevnemu zaposlenemu:

Če se od zaposlenega zahteva, da izbere neplačano odsotnost z dela iz osebnih razlogov, ali se mu dovoli opravljanje poklicnih dolžnosti s krajšim delovnim časom, obdobje take neplačane odsotnosti ali dela s krajšim delovnim časom ustreza trajanju funkcije zaposlenega.

0.2.6.5

Zaposleni morajo zunanje dejavnosti opravljati zunaj delovnega časa. Generalni direktor generalnega direktorata Kadrovska služba, proračun in organizacija ali njegov namestnik lahko izjemoma dovoli odstopanje od tega pravila.

0.2.6.6

Generalni direktor generalnega direktorata Kadrovska služba, proračun in organizacija ali njegov namestnik lahko kadar koli ter po posvetovanju s Službo za skladnost s predpisi in upravljanje in po možnosti zaslišanju zaposlenega zahteva, da zaposleni preneha opravljati zunanje dejavnosti, ki bi lahko kakor koli škodovale opravljanju poklicnih dolžnosti, ki jih ima zaposleni do ECB, ali bile verjeten vir nasprotja interesov, tudi če so bile predhodno dovoljene. Če je to potrebno, se zaposlenim določi razumen rok za prenehanje opravljanja zunanjih dejavnosti, razen če je v interesu službe potrebna takojšnja prekinitev teh dejavnosti.

0.2.8.1

Zaposleni morajo pri kakršnih koli pogajanjih v zvezi s prihodnjo poklicno dejavnostjo ravnati pošteno in diskretno. Če narava te poklicne dejavnosti lahko vodi v nasprotje interesov s poklicnimi dolžnostmi zaposlenega, mora ta o tem obvestiti Službo za skladnost s predpisi in upravljanje. Če obstaja nasprotje interesov, Služba za skladnost s predpisi in upravljanje obvesti pristojnega neposrednega vodjo in mu svetuje glede uvedbe ustreznih ukrepov za obvladovanje nasprotja interesov, vključno s tem, da se zaposlenemu odvzame odgovornost v posamezni zadevi, če je to potrebno.

0.2.8.2

Zaposleni in nekdanji zaposleni morajo obvestiti Službo za skladnost s predpisi in upravljanje, preden sprejmejo katero koli poklicno dejavnost, v naslednjih obdobjih obveščanja:

0.2.8.3

Obdobje ohlajanja velja za naslednje zaposlene:

0.2.8.4

Če predvideni poklicni dejavnosti ustrezata dve različni obdobji ohlajanja, velja daljše obdobje.

0.2.8.5

Za zaposlene, katerih zaposlitev v ECB ne traja več kot štiri leta, trajanje obveznosti obveščanja in obdobja ohlajanja iz členov 0.2.8.2 in 0.2.8.3 ne sme biti daljše od polovice trajanja njihove zaposlitve v ECB.

0.2.8.6

Izvršilni odbor lahko na prošnjo zaposlenega izjemoma opusti ali skrajša obdobje ohlajanja iz člena 0.2.8.3, če obstajajo posebne okoliščine, ki izključujejo nastanek nasprotja interesov zaradi prihodnje poklicne dejavnosti. Zaposleni predloži obrazloženo prošnjo z dokazili Službi za skladnost s predpisi in upravljanje, o njej pa odloči Izvršilni odbor v razumnem roku.

0.2.8.7

Če velja obdobje ohlajanja iz člena 0.2.8.3(a)(1)(i), lahko Izvršilni odbor v izjemnih primerih na predlog Službe za skladnost s predpisi in upravljanje odloči, da to obdobje ohlajanja podaljša na največ dve leti, kadar je nasprotje interesov še vedno prisotno.

0.3.2.1

Zaposleni morajo paziti na neodvisnost in ugled ECB ter potrebo po varovanju poslovne skrivnosti. Zaposleni pri opravljanju svojih poklicnih dolžnosti ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj ECB. Zaposleni morajo obvestiti svojega neposrednega vodjo o vsakem poskusu vplivanja tretje osebe na ECB pri opravljanju njenih nalog.

Kadar zaposleni izražajo stališča o vprašanjih, o katerih ECB ni oblikovala stališča, morajo izrecno izjaviti, da njihova osebna stališča ne odražajo nujno stališč ECB.

0.3.2.2

Zaposleni morajo v stikih z drugimi evropskimi institucijami, organi, agencijami in mednarodnimi organizacijami ohranjati visoko stopnjo dostopnosti ter biti odzivni in na voljo za pravočasen odgovor.

Zaposleni morajo v odnosih z zaposlenimi v nacionalnih centralnih bankah Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in pristojnih nacionalnih organih, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora (EMN), ravnati v duhu tesnega vzajemnega sodelovanja, ob upoštevanju svojih obveznosti do ECB in nepristranske vloge ECB znotraj ESCB.

0.3.2.3

Zaposleni morajo biti previdni v svojih odnosih z interesnimi skupinami in mediji. Zaposleni morajo vse prošnje splošne javnosti ali medijev za informacije usmeriti v generalni direktorat Stiki z javnostjo in jezikovne storitve (DG/C) v skladu z določbami Priročnika o poslovnih praksah. Zaposleni morajo vse prošnje splošne javnosti ali medijev za dostop do dokumentov ECB usmeriti v generalni direktorat Sekretariat v skladu z določbami Priročnika o poslovnih praksah.

0.3.2.4

Zaposleni, ki nameravajo govoriti na zunanjih konferencah ali seminarjih ali objavljati v zunanjih publikacijah, morajo pridobiti predhodno dovoljenje v skladu s Priročnikom o poslovnih praksah in spoštovati ustrezne določbe.

0.3.2.5

Člena 0.3.2.3 in 0.3.2.4 ne veljata za predstavnike zaposlenih v zvezi z zadevami, ki sodijo v okvir njihovih pooblastil. Predstavniki zaposlenih lahko pravočasno obvestijo DG/C o vsakršnih stikih z mediji, govorih ali zunanjih publikacijah. Njihova dolžnost lojalnosti in obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v vseh primerih ostanejo v celoti veljavne.

0.3.3.1

Zaposleni morajo spoštovati navodila svojih vodij in veljavne linije poročanja. Če zaposleni menijo, da je navodilo, ki so ga prejeli, nepravilno, morajo o svojih pomislekih obvestiti neposrednega vodjo, če pa menijo, da neposredni vodja njihovih pomislekov ni zadostno obravnaval, morajo obvestiti svojega generalnega direktorja oziroma direktorja ali njegovega namestnika. Če generalni direktor oziroma direktor ali njegov namestnik navodilo pisno potrdi, ga mora zaposleni izvršiti, razen če je očitno nezakonito.

0.3.3.2

Zaposleni od drugih zaposlenih ne smejo zahtevati, da zanje ali za druge opravljajo zasebne naloge.

0.3.3.3

Zaposleni morajo ravnati pošteno do svojih sodelavcev. Zaposleni zlasti ne smejo drugim zaposlenim prikrivati informacij, ki bi lahko vplivale na poslovanje, še posebej za pridobitev osebne koristi, niti dajati napačnih, netočnih ali pretiranih informacij. Poleg tega ne smejo onemogočati ali zavračati sodelovanja s sodelavci.

0.4.1.1

Zaposleni morajo pri opravljanju zasebnih finančnih poslov za svoj račun ali za račun tretje osebe ravnati nadvse previdno in skrbno, da zavarujejo ugled in verodostojnost ECB ter zaupanje javnosti v poštenost in nepristranskost njenih zaposlenih. Njihovi zasebni finančni posli morajo biti nešpekulativni, zadržani ter v primernem sorazmerju z njihovimi prihodki in premoženjem, tako da ne ogrožajo njihove finančne neodvisnosti.

0.4.1.2

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje lahko izda zavezujoče smernice za razlago in uporabo tega člena. Na podlagi odobritve Izvršilnega odbora lahko Služba za skladnost s predpisi in upravljanje zlasti določi dodatne zasebne finančne posle, ki so prepovedani ali je zanje potrebno predhodno dovoljenje v skladu s členoma 0.4.2.2 in 0.4.2.3, če so ti posli v nasprotju s poslovanjem ECB ali bi lahko dajali tak vtis. Služba za skladnost s predpisi in upravljanje te smernice na ustrezen način objavi.

0.4.1.3

Zaposlenim je prepovedano uporabiti ali poskusiti uporabiti informacije, ki so povezane z dejavnostjo ECB, nacionalnih centralnih bank, pristojnih nacionalnih organov ali Evropskega odbora za sistemska tveganja in niso objavljene ali dostopne javnosti (v nadaljnjem besedilu: notranje informacije), v korist svojih zasebnih interesov ali zasebnih interesov drugega.

Zaposlenim je posebej prepovedano izkoristiti notranje informacije pri kakršnem koli zasebnem finančnem poslu ali pri priporočanju ali odsvetovanju takih poslov.

0.4.1.4

V primeru dvoma glede razlage tega člena se morajo zaposleni posvetovati s Službo za skladnost s predpisi in upravljanje, preden sklenejo zasebni finančni posel.

(a)

izvzeti zasebni finančni posli;

(b)

prepovedani zasebni finančni posli;

(c)

zasebni finančni posli, za katere je potrebno predhodno dovoljenje;

(d)

zasebni finančni posli, za katere je potrebno naknadno poročanje.

(a)

nakup ali prodaja enot kolektivnega naložbenega sistema, pri katerem zaposleni nima nobenega vpliva na naložbeno politiko, razen sistemov, katerih glavni namen je vlaganje v premoženje, ki sodi v okvir člena 0.4.2.2(b) in člena 0.4.2.3(b) in (c), ter prenosi denarnih sredstev in devizni posli, ki so neposredno povezani s takim nakupom ali prodajo;

(b)

nakup ali odkup zavarovalnih polic ali rent;

(c)

nakup ali prodaja deviz za potrebe občasne pridobitve nefinančnih naložb ali premoženja, za potrebe zasebnih potovanj ali za kritje sedanjih ali prihodnjih osebnih stroškov v valuti, ki ni valuta, v kateri zaposleni prejema plačo;

(d)

izdatki, vključno z nakupom ali prodajo nefinančnih naložb ali premoženja, vključno z nepremičninami;

(e)

sklenitev hipotekarnih posojil;

(f)

prenos denarnih sredstev s tekočega ali varčevalnega računa zaposlenega v kateri koli valuti na drug tekoči ali varčevalni račun, katerega imetnik je zaposleni ali tretja oseba;

(g)

drugi zasebni finančni posli, ki niso prepovedani niti zanje ni potrebno predhodno dovoljenje, in katerih vrednost v nobenem koledarskem mesecu ne presega 10 000 EUR. Zaposleni ne smejo razdeliti zasebnih finančnih poslov, da bi obšli ta prag.

(a)

posli, ki se nanašajo na zaseben pravni subjekt ali posameznike, s katerimi je zaposleni v tekočem poslovnem razmerju v imenu ECB, ali so povezani s takim subjektom ali posamezniki;

(b)

posli v zvezi s (i) posameznimi tržnimi obveznicami in delnicami, ki jih izdajo finančne družbe (razen centralnih bank) s sedežem ali podružnico v Uniji; (ii) izvedenimi finančnimi instrumenti, povezanimi s takimi obveznicami in delnicami; (iii) kombiniranimi instrumenti, če eden od sestavnih delov sodi pod (i) ali (ii), in (iv) enotami kolektivnih naložbenih sistemov, katerih glavni namen je vlaganje v take obveznice, delnice ali instrumente.

(a)

kratkoročno trgovanje, tj. prodaja ali nakup premoženja z isto mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja (ISIN), kot so ga kupili ali prodali v prejšnjem mesecu. Dovoljenje ni potrebno, če se z naknadno prodajo izvrši nalog za omejitev izgube „stop-loss“, ki ga je zaposleni dal svojemu borznemu posredniku;

(b)

posli, katerih vrednost v katerem koli koledarskem mesecu presega 10 000 EUR, z (i) državnimi vrednostnimi papirji, ki jih izdajo države članice euroobmočja; (ii) izvedenimi finančnimi instrumenti, povezanimi s takimi državnimi vrednostnimi papirji; (iii) kombiniranimi instrumenti, če eden od sestavnih delov sodi pod (i) ali (ii), in (iv) enotami kolektivnih naložbenih sistemov, katerih glavni namen je vlaganje v take vrednostne papirje ali instrumente;

(c)

posli, katerih vrednost v katerem koli koledarskem mesecu presega 10 000 EUR, z (i) zlatom ali izvedenimi finančnimi instrumenti, povezanimi z zlatom (vključno z vrednostnimi papirji, vezanimi na ceno zlata); (ii) delnicami, obveznicami ali povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih izdajo družbe, katerih glavna dejavnost je pridobivanje ali proizvodnja zlata; (iii) kombiniranimi instrumenti, če eden od sestavnih delov sodi pod (i) ali (ii), in (iv) enotami kolektivnih naložbenih sistemov, katerih glavni namen je vlaganje v take vrednostne papirje in instrumente;

(d)

devizni posli, razen deviznih poslov, navedenih v členu 0.4.2.1(c), katerih vrednost v katerem koli koledarskem mesecu presega 10 000 EUR.

(a)

posojila, razen hipotek (vključno z zamenjavo nespremenljive za spremenljivo obrestno mero ali obratno ali podaljšanjem obstoječega posojila). Zaposleni morajo navesti, ali se posojilo uporablja za pridobitev finančnih instrumentov;

(b)

izvedene finančnih instrumente, povezane z obrestno mero, in izvedene finančne instrumente, ki temeljijo na indeksih;

(c)

nakupe ali prodaje delnic družb, ki niso navedene v členu 0.4.2.2(b), in obveznic, ki jih izdajo take družbe.

(a)

ki ga imajo v trenutku, ko zanje začnejo veljati omejitve iz člena 0.4;

(b)

ki ga pridobijo kasneje brez lastnega ravnanja, zlasti z dedovanjem, darili ali spremembo družinskega statusa ali zaradi spremembe strukture kapitala ali spremembe obvladovanja subjekta, v katerem imajo premoženje ali pravice;

(c)

ki so ga pridobili takrat, ko tak posel še ni bil prepovedan.

0.4.3.1

Zaposleni morajo Službi za skladnost s predpisi in upravljanje zagotoviti veljaven seznam:

Zaposleni morajo ta seznam posodabljati.

0.4.3.2

Za potrebe poročanja v skladu s členom 0.4.3 morajo zaposleni za preteklo in tekoče leto voditi vse spodaj navedene evidence:

0.4.3.3

Na podlagi odobritve Izvršilnega odbora lahko Služba za skladnost s predpisi in upravljanje zahteva od zunanjega ponudnika storitev, da opravi:

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje lahko za potrebe tega preverjanja skladnosti s predpisi zahteva, da zadevni zaposleni predložijo evidence, navedene v členu 0.4.3.2, za določeno obdobje v zaprti ovojnici za posredovanje zunanjemu ponudniku storitev. Zaposleni morajo predložiti te evidence v roku, ki ga določi Služba za skladnost s predpisi in upravljanje.

0.4.3.4

Brez poseganja v člen 0.4.3.5 mora zunanji ponudnik storitev z vsemi prejetimi informacijami in dokumentacijo ravnati z najvišjo stopnjo zaupnosti ter jih sme uporabiti samo za potrebe preverjanja skladnosti s predpisi.

0.4.3.5

Če zunanji ponudnik storitev odkrije dokaze, ki so razlog za sum kršitve poklicnih dolžnosti zaposlenega ali kršitve pogodbenih dolžnosti zunanje osebe, ki dela za ECB in zanjo na podlagi pogodbe veljajo omejitve iz člena 0.4, o taki možni kršitvi skupaj z dokazno dokumentacijo poroča Službi za skladnost s predpisi in upravljanje. Služba za skladnost s predpisi in upravljanje oceni možno kršitev in v primeru, da je sum utemeljen, o tem poroča pristojnemu organu ali poslovnemu(-im) področju(-em) za nadaljnjo preiskavo, če je potrebna, ali disciplinsko ukrepanje. Poročilo zunanjega ponudnika storitev, vključno z dokazno dokumentacijo, predloženo v skladu z zgornjimi pravili, je lahko del katerega koli nadaljnjega notranjega in/ali zunanjega postopka.

0.4.3.6

Obveznosti zaposlenih iz člena 0.4.3 veljajo še do konca koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je njihova zaposlitev prenehala. Prepoved uporabe notranjih informacij iz člena 0.4.1.3 velja še toliko časa, dokler informacije niso objavljene.

1.

„Dostojanstvo na delovnem mestu“ pomeni odsotnost neprimernega vedenja. Neprimerno vedenje pomeni katero koli obliko neposredne ali posredne diskriminacije, fizičnega nasilja, psihičnega nasilja (imenovano tudi šikaniranje ali mobing) ali spolnega nadlegovanja.

2.

Šteje se, da gre za „neposredno diskriminacijo“, kadar je, je bila ali bi bila oseba zaradi svojega državljanstva, spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti obravnavana manj ugodno kakor druga oseba v primerljivi situaciji.

3.

Šteje se, da gre za „posredno diskriminacijo“, kadar je zaradi na videz nevtralne določbe, merila ali prakse oseba v primerjavi z drugo osebo v posebno slabšem položaju na podlagi državljanstva, spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, razen če je ta določba, merilo ali praksa objektivno upravičena.

4.

„Fizično nasilje“ pomeni namerno uporabo fizične sile ali grožnje s fizično silo proti drugi osebi, ki povzroči fizično, spolno ali psihično škodo.

5.

„Psihično nasilje“ pomeni vsako neprimerno ravnanje, ki traja, se ponavlja ali je sistematično in vključuje fizično vedenje, ustno ali pisno izražanje, geste ali druga namerna dejanja, ki lahko ogrozijo osebnost, dostojanstvo ali fizično ali psihično integriteto katere koli osebe.

6.

„Spolno nadlegovanje“ pomeni ravnanje, povezano s spolnostjo, ki ga oseba, na katero je usmerjeno, ne želi in katerega namen ali učinek je užaliti to osebo ali ustvariti zastraševalno, sovražno, žaljivo ali moteče okolje.

0.5.3.1

Zaposleni, ki menijo, da so bili deležni neprimernega vedenja, lahko uporabijo tako neformalni postopek kot tudi formalni postopek. Zaposleni, ki sprožijo kateri koli tovrsten postopek, zaradi tega ne smejo biti deležni negativnih posledic, razen če se v okviru tega postopka ugotovi, da so bile njihove pritožbe namerno neresnične ali zlonamerne.

0.5.3.2

Neformalni postopek

V neformalnem postopku lahko prizadeti zaposleni:

0.5.3.3

Formalni postopek

Če prizadeti zaposleni meni, da neformalni postopek ni primeren, ali če je bil neformalni postopek neuspešen, lahko prizadeti zaposleni zaprosi generalnega direktorja generalnega direktorata Kadrovska služba, proračun in organizacija ali njegovega namestnika, da sprejme ustrezne (začasne) ukrepe. Generalni direktor ali njegov namestnik mora take prošnje obravnavati hitro, resno in zaupno. Generalni direktor ali njegov namestnik lahko po potrebi o zadevi poroča pristojnemu organu, ki odloči, ali naj se uvede notranja upravna preiskava.

0.5.3.4

Vodje, ki zaznajo neprimerno vedenje, ki ga ni mogoče ustrezno urediti s takojšnjim vodstvenim ukrepanjem, morajo tako vedenje nemudoma prijaviti generalnemu direktorju generalnega direktorata Kadrovska služba, proračun in organizacija ali njegovemu namestniku, ki odloči o nadaljnjih ukrepih v skladu s členom 0.5.3.

0.5.3.5

Drugi zaposleni, ki zaznajo neprimerno vedenje, lahko tako vedenje prijavijo svojemu neposrednemu vodji ali po potrebi neposredno generalnemu direktorju generalnega direktorata Kadrovska služba, proračun in organizacija ali njegovemu namestniku. Ustrezno se uporabljajo pravila o zaščiti zaposlenih, ki prijavijo kršitve poklicnih dolžnosti.

0.7.1

Brez poseganja v člen 0.4.2 lahko Služba za skladnost s predpisi in upravljanje skupaj z generalnim direktorjem generalnega direktorata Kadrovska služba, proračun in organizacija ali njegovim namestnikom izda smernice o razlagi in uporabi okvira poklicne etike.

0.7.2

Zaposleni lahko zaprosijo Službo za skladnost s predpisi in upravljanje ali generalnega direktorja generalnega direktorata Kadrovska služba, proračun in organizacija ali njegovega namestnika, kadar so ti pristojni za odločanje, za usmeritev v vsaki zadevi v zvezi z svojim spoštovanjem okvira poklicne etike. Ravnanje zaposlenih, ki je v celoti skladno z nasveti Službe za skladnost s predpisi in upravljanje ali generalnega direktorja generalnega direktorata Kadrovska služba, proračun in organizacija, se šteje za skladno z okvirom poklicne etike in ne more biti razlog za uvedbo disciplinskega postopka. Ti nasveti pa zaposlenih ne razbremenjujejo nobenih obveznosti po nacionalnem pravu.